Nedelja, 29. 7. 2018, 20.00
6 let, 3 mesece
''Sem ženska Katja, ampak mi je všeč moški videz'' #video #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,89
2
Katja Zgoznik je transseksualka, ki se v koži ženske ni počutila dobro. Kot pravi, je bila že kot otrok bolj fantovske narave. Že kot osnovnošolka je ugotovila, da so ji všeč dekleta. Do odločilnega trenutka, ko je staršem in okolici priznala, kaj čuti in kdo je, pa je preteklo kar 16 let. Danes je na hormonski terapiji, odstranili so ji tudi prsi. Z moškim videzom je našla svoj pravi jaz in zadovoljstvo.
"Jaz sem ženska Katja, ampak mi je na sebi všeč moški videz," dilemo pojasni Katja. "Enostavnejšega odgovora nimam in prav tako nimam problema, da sem ženska," še pove.
Odzivi ljudi, ko spoznajo Katjo, so mešani. "Čudno bi mi bilo, če njim ne bi bilo čudno," v smehu pove Katja. "Dokler sem bom dobro počutila kot Katja, bom ostala Katja," doda in pojasni, da sama sebe naslavlja v ženskem spolu. Pove, da negativnih reakcij na svoj videz še ni imela, naletela je le na presenečenost in začudenje ljudi.
"Želim si, da bi ljudje manj diskriminirali"
"Že kot otrok sem bila bolj fantovske narave, zato me tudi starši niso silili v oblekice," o spominih na svoje otroštvo pove Katja. Kasneje je ugotovila, da so ji všeč dekleta, a je tovrstne občutke dolgo držala zase, kar jo je pahnilo tudi v depresijo in izostajanja iz šole.
Pri šestnajstih letih se je odločila, da je čas, da končno pove svoja doživljanja staršem. "Bila sem na točki, ko sem verjela, da me starši ne bodo sprejeli. Da raje vidijo, da sem mrtva, kot pa da me imajo," pove Katja in nadaljuje, da so starši njeno odločitev sprejeli zelo dobro.
Za mladim dekletom je že operativni poseg, s katerim so ji odstranili prsi. Dve leti je že tudi na hormonski terapiji. O operaciji spolnega uda za zdaj še ne razmišlja, pojasni. "Za vse, kar sem se odločila, sem si vzela čas za premislek," še o svojih odločitvah pove Katja.
V prostem času Katja sodeluje tudi v projektu Živa knjižnica, kjer deli svojo zgodbo o drugačnosti. "Živa knjižnica smo ljudje. K nam pridejo ljudje in si nas 'sposodijo' za nekaj časa kot knjige, nas sprašujejo o rečeh," pojasni ter doda, da si med ljudmi želi manj diskriminacije in več sprejemanja drugačnosti.
2