Trnič na vsako kamniško mizo

Kaj pa počne Gutenbergova glava v Kamniku, smo se vprašali pred obiskom mesteca, ki leži na prehodu med Gorenjsko ravnjo in Celjsko kotlino in z Gutenbergom vsaj na prvi pogled nima veliko skupnega?

"Malokdo v Kamniku ve, da je v ulici ob Frančiškanskem samostanu na fasadi hiše vklesana Gutenbergova glava," nas je sprejela Sabina Romšak z Zavoda za turizem in šport Kamnik in nas mimo številnih kamniških znamenitosti odpeljala do skrivnostne figure na robu fasade.

Kamniška elita

Kamniški general, ki se je boril za severno mejo.

Najprej smo se razgledali po Glavnem trgu, kjer stoji srednjeveški vodnjak z zaščitnico mesta- sv. Marjeto in se odpravili do kipa generala Rudolfa Maistra, ki se je v Kamniku rodil. "Tujci ne vedo, kakšen pomen ima Maister v našem življenju. Kamnik pa na njegov rojstni dan praznuje občinski praznik."

Maister ni edini slavni Kamničan. Na Šutni, ki velja za eno lepših slovenskih srednjeveških ulic, stojijo še hiše slikarske družine Koželj, avtorja prve slovenske znamke Ivana Vavpotiča, veterinarja dr. Josipa Nikolaja Sadnikarja in slikarja in grafika Miha Maleša ter baročnega slikarja Fortunata Berganta.

Neizbrisen pečat mestu je pustil tudi Jože Plečnik, ki je oblikoval pročelje hiše na Maistrovi 2 in železniško postajo. Na naslovu Maistrova 2 je bila prvotno mestna hiša, nato kamniški dom, v začetku 20. stoletja pa tiskarna Antona Slatnerja. Mesto s tiskarno vendar mora slaviti Gutenberga!

K Frančiškanom na ogled knjižnice

Samostanska knjižnica hrani številne knjižne zaklade - tudi Dalmatina in Valvasorja.

Po ogledu Kamnika smo si drznili pozvoniti na vratih Frančiškanskega samostana in prositi za hiter ogled izredno bogate frančiškanske knjižnice, ki hrani več kot 3000 knjig, natisnjenih pred letom 1799. Med drugim hrani tudi 25 inkunabul izpred leta 1550. Njihova verjetno najznamenitejša knjiga je popolna izdaja Dalmatinove Biblije iz leta 1584 ter Pentatevh iz leta 1578.

In končno je prišel tudi čas, da nam vodička razkrije kamniško skrivnost. Gutenbergova glava je vklesana v fasado hiše nasproti Frančiškanskega samostana. Tako so se Kamničani poklonili izumitelju tiska, saj je bilo mesto navsezadnje založniško in tiskarsko zelo aktivno.

Iz Kamnika v Tunjice ali pa v naravo Kamniške Bistrice

V Tunjicah postrežejo z zdravilno energijo in živo vodo ter celostnim programom za dobro počutje.

Čeprav Kamnik ponuja številne znamenitosti, pa se turisti radi pomudijo tudi v okolici mesta.

Kraji okrog Kamnika so namreč neizčrpen vir energije in možnosti za rekreacijo ter sproščanje. Zato smo se zapeljali do Naravnega zdravilnega gaja Tunjice, kjer so energije Zemlje in kozmosa tako blagodejne, da že 17 let ljudje množično hodijo tja po zdravje in moč. V Tunjicah so nas dobro založili z zdravilno energijo. Gostom svetujejo, kako varovati svoje zdravje in jim natočijo kozarec izvirske vode, za katero pravijo da je živa.

Po obisku Tunjic vas vabijo še številni drugi naravni biseri. Kamnik z okolico je odlično izhodišče za izlete v naravo ter pohodništvo:

• Velika planina,
• Veliki in Mali Predaselj,
• dolina Kamniške Bistrice z izvirom,
• slap Orglice,
• cvetlični park Arboretum Volčji Potok in Golf Arboretum,
• Terme Snovik,
• Tuhinjska dolina,
• Motniška turistična pot,
• Kokrško sedlo,
• izvir Kamniške Bistrice,
• Sv. Miklavž na Gori,
• Zgornje Palovče,
• Menina planina – Vivodnik,
• Sv. Primož nad Kamnikom,
• Kamniško sedlo,
• Koželjeva pot - zgornji del.

Več utrinkov Kamnika si oglejte v zgornji fotogaleriji.