Pravilna prehrana izboljša pozornost otrok

Po prepričanju nevrologinje dr. Natashe Campbell-McBride, ki bo jutri o tem predavala tudi v Mariboru, tako avtistični otroci kakor tudi otroci z motnjami pozornosti, disleksijo in govornimi težavami razvijejo nenormalno črevesno floro, zato njihov prebavni sistem postane hud vir toksičnosti, namesto da bi bil vir hrane.

Rešitev omenjena nevrologinja vidi v protokolu GAPS (Gut and Psychology Syndrome), to je črevesnem in psihološkem sindromu, ki poudarja povezavo med delovanjem prebavnega sistema in možganov. Dieta GAPS iz prehrane odstrani vso težko prebavljivo hrano ter uvede lahko prebavljivo in bogato s hranilnimi snovmi. Poudarja pomen probiotikov, ki črevesju dodajo koristne bakterije, ki bodo izgnale parazite in jih zamenjale s koristno floro.

Po omenjeni dieti je treba z jedilnika popolnoma umakniti škrob v vseh oblikah, to je vsa žita, in ves sladkor, vključno s komercialnimi sladili. Edini dovoljeni sladili sta naravni med, ki naj bo po možnosti surov oziroma nesegret, in suho sadje. Po prehranskem protokolu GAPS se kuha le z živalskimi maščobami.

Macedoni-Lukšičeva: Vzrokov za avtizem je veliko doc.dr. Marta Macedoni-Lukšič, dr. med., z Inštituta za avtizem in sorodne motnje ob tem pove, da prehrana ne zdravi avtizma, lahko pa s pravilno izbrano prehrano izboljšamo druge težave, ki jih imajo lahko otroci z avtizmom, kot na primer slabo prebavo, nemir, koncentracijo ali motnje spanja. "Študije so pokazale, da imajo otroci z avtizmom ravno tako pogoste prebavne motnje kot drugi otroci. Razlika je predvsem v tem, da otroci z avtizmom teh težav zaradi osnovne motnje ne znajo ali ne zmorejo sporočiti okolici. Velikokrat se tako prebavne težave kažejo v njihovem spremenjenem vedenju. Na splošno lahko rečem, da je prehrana za naše zdravje in dobro počutje zelo pomembna ter da so nova spoznanja na tem področju dobrodošla."

Macedoni-Lukšičeva tudi pojasni, da je vzrokov za avtizem veliko, ker je veliko dejavnikov, ki vplivajo na razvoj možganov. "Paradigma o enem vzroku je glede na kompleksnost delovanja možganov popolnoma napačna. Najpomembnejši so genetski dejavniki, lahko pa tudi bolezni matere med nosečnostjo, jemanje določenih zdravil ali škodljivih substanc med nosečnostjo, lahko je to zgodnja možganska okvara zaradi različnih vzrokov, npr. pomanjkanja kisika ob rojstvu, ali stanja, povezana z ekstremno nedonošenostjo."

V zadnjem času po njenih besedah intenzivno raziskujejo tudi imunološke dejavnike, in ker je v črevesju najobsežnejši del imunskega sistema, je ta organ s tega stališča gotovo zelo pomemben. "Morda nam bodo dale raziskave s področja nevroimunologije kaj več odgovorov na ta vprašanja. Vsekakor pa je tudi iz publikacij dr. Campbell-McBride jasno, da v tem pogledu ne gre za specifiko avtizma, v zvezi z delovanjem črevesja omenja namreč vrsto drugih razvojnih motenj in bolezni."

Cepljenje ni "krivo" za nastanek avtizma Campbell-McBridova je tudi prepričana, da obstaja povezava med uporabo cepiv in naraščanjem avtizma. Obstajala naj bi namreč podskupina normalne populacije, izpostavljena resnim tveganjem poškodb po cepljenju, ki bi jo bilo mogoče identificirati po stanju črevesne flore, tudi prek zdravstvene zgodovine staršev.

Macedoni-Lukšičeva meni, da gledano s stališča celotne populacije, cepljenje ni "krivo" za nastanek avtizma. "Študije so namreč pokazale, da je pogostnost avtizma enaka med cepljenimi in necepljenimi otroci. Prva večja in odmevna študija, ki je bila narejena konec 90. let v Veliki Britaniji in je dokazovala vzročno povezavo med cepljenjem proti ošpicam, stanjem črevesja in avtizmom, se je pozneje izkazala za goljufijo. Njen namen je bil med drugim pridobitev odškodnin od države, s čimer bi dobro zaslužili predvsem določeni odvetniki, ki so zato podkupili raziskovalce."

Kot še pove Macedoni-Lukšičeva, so hudi stranski učinki po cepljenju ekstremno redki, za cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na primer manj kot ena huda alergična reakcija na milijon odmerkov. "Tako da pozitivni učinki cepljenja na javno zdravje otrok po pomenu daleč presegajo to možnost."

Sicer pa bo predavanje dr. Natashe Campbell-McBride z naslovom Zdravljenje avtizma, disleksije, hiperaktivnosti, motnje pozornosti in govornih težav po protokolu GAPS jutri ob 9. uri v Amfiteatru – Hotel Piramida v Mariboru.