Mišičasto telo: lepo ali vulgarno?

Način, na katerega skrbite za svoje telo, sodeč po raziskavah veliko pove o vaši izobrazbi in družbenem razredu. Kot v poglavju Razredna stratifikacija in športne prakse, ki je del zbornika Kultura in razred (uredila ga je dr. Breda Luthar), ugotavljata Gregor Starc in Maruša Pušnik, športne prakse že od nekdaj služijo izkazovanju, pa tudi ohranjanju razlik med različnimi družbenimi sloji. V Angliji je tako med letoma 1388 in 1410 veljala prepoved igranja tenisa in nogometa za vse služabnike in obrtnike, Henry VIII. pa je z odlokom leta 1545 igranje tenisa dovoljeval le plemičem in posestnikom, pozneje pa je odlok razširil še na kegljanje, sta zapisala. Denar ni odločilen pri izbiri športa A povezava med premoženjem in športom ni tako preprosta. Sociologi skozi zgodovino opažajo različne načine vplivanja med športnimi aktivnostmi in družbenim razredom, ki ga poleg ekonomskega kapitala (denarja) določata še kulturni (izobrazba) in družbeni ("zveze in poznanstva") kapital. Pierre Bourdieu tako loči med športi delavskega in nižjega srednjega razreda, ki so usmerjeni na pridobivanje moči ter zahtevajo bolečino in trpljenje, ter med športi višjega in višjega srednjega razreda, ki so namenjeni vzdrževanju zdravja in lepega, vitkega telesa.

V Sloveniji o klasični razredni stratifikaciji, kakršna je na primer v Veliki Britaniji ali v Bourdieujevi Franciji, sicer težko govorimo, lahko pa kaos, ki je delno posledica slovenske zgodovine, uredimo z vpeljavo kriterija izobrazbe. Starc in Pušnik sta tako na podlagi raziskave Kultura in razred, ki so jo leta 2011 izvedli na vzorcu 820 prebivalcev in prebivalk Ljubljane in Maribora, ugotovila, da v Sloveniji na izbiro športa bolj kot ekonomski kapital, torej premoženje, vpliva kulturni kapital, torej izobrazba. Mišičasti moški med intelektualci delujejo vulgarno Novinar Daniel Duane na primer v svojem članku za Pacific Standard ugotavlja, da je njegovo dvigovanje uteži med njegovimi prijatelji, ki so večinoma premožni intelektualci, dojeto kot vulgarno, saj njegovo mišičasto in obilno telo dojemajo kot pretirano izkazovanje moči. Njegov družbeni krog se na primer pogosteje ukvarja s tekom, njihova telesa pa so vitka in na pogled skoraj šibka.

A če izbira športa ni bila v skladu z razredno pripadnostjo novinarja, je bil izobrazbi bolj "primeren" njegov cilj, torej skrb za zdravje. Za dvigovanje uteži se je namreč odločil zato, ker naj bi bil to najučinkovitejši način za vzdrževanje čvrstega telesa in kostne gostote, ki z leti pehata. A njegovo telo ni ustrezalo njegovemu razredu.

Izobraženci iščejo predvsem sprostitev Starc in Pušnikova tako tudi v Sloveniji ugotavljata, da se višje izobraženi večinoma odločajo za športne dejavnosti, ki so usmerjene v zdravje in sprostitev, srednje izobraženi in redki nižje izobraženi, ki so športno aktivni (med nižje izobraženimi je bilo ukvarjanje s športom najmanj pogosto), pa za športe, ki so usmerjeni k učinkovitosti, želji po moči in izkazovanju fizične moči. Medtem ko višje izobraženi telo dojemajo kot projekt sam po sebi in stremijo k njegovemu dobremu stanju, se nižje izobraženi odločajo za športe, ki jim bodo koristili tudi v drugih sferah.

Ker je izbira športa povezana z razredom posameznika in posameznice, avtorja opozarjata, da je razredno pogojen tudi dostop do zdravja, skrbi zase in za svoje telo. "Odločitev za športen in zdrav življenjski slog tudi v Sloveniji postaja vse bolj razredno pogojena odločitev," kar se kaže tudi v tem, da je odstotek tistih, ki v Sloveniji svoje zdravje ocenjujejo kot zelo dobro in dobro, najvišji med tistimi z višjo ali visoko izobrazbo.