Sreda, 18. 9. 2013, 18.17
4 leta, 7 mesecev
Foto: Ekskluzivno razkrivamo novo kolekcijo Jerneje P. Zhembrovskyy
Blagovna znamka The Lie by Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy je nastala leta 2010 kot logična posledica dela oblikovalke in stilistke Jerneje P. Zhembrovskyy. The Lie by JPZ je oblikovalka predstavila najprej le v segmentu oblek, decembra 2010 pa je naredila že prvo torbico. V tem času je blagovna znamka postala neke vrste modna hiša, saj po treh letih ponuja vse, od oblek, nakita, pokrival in torbic do rokavic. Program se širi tudi na izdelke za dom. Jerneja razmišlja tudi o podlogah za računalniške miške, v prihodnosti pa prihajajo tudi manjši in ekskluzivni kosi pohištva. Tako kot se v svetu predstavljajo zveneče blagovne znamke bo tudi The Lie by JPZ v prihodnosti predstavljal način življenja s širokim spektrom ponudbe.
V čem se kolekcija, ki jo trenutno predstavljate, razlikuje od dozdajšnjih? Zdi se mi, da sem že z lansko kolekcijo jesen-zima in v nadaljevanju tudi s kolekcijo pomlad-poletje začrtala neke smernice in prepoznaven stil blagovne znamke. Obe kolekciji sta bili za slovenske razmere zelo uspešni, tako da gre pri tokratni jesenski in zimski kolekciji za logično nadaljevanje dozdajšnjega dela. Nedvomno v kolekciji ostajajo Larine kape, ki so že postale nekakšen moj zaščitni znak. Nosim jih že nekaj let in mislim, da sem bila med prvimi mladimi, ki so jih nosili, čeprav opažam vse več mladih s takšno kapo. Tudi sama sem lani zanje prejela šest naročil. Lansko zimo smo teh kap lahko zasledili kar nekaj. V kolekcijo so letos dodane tudi dolge usnjene rokavice, ki segajo skoraj do ramen. Po zelo napornem iskanju sem v Sloveniji končno našla nekoga, ki zna ročno izdelati usnjene rokavice, kar me zelo veseli. Imamo pa še eno novost. Lani so v zimski kolekciji prevladovali pliš, usnje in svila, letos pa je predvsem veliko pletenin in volne.
Od kod so torej sveže ideje, tiste, ki ste jih nadgradili od lanskega leta? Zadnje novo leto sem preživela v Budimpešti. Tam sem bila en teden in ahritektura me je navdušila, bilo je romantično, z vsemi tistimi lučmi in snegom. Predstavljala sem si mojo žensko, torej The Lie by JPZ žensko, v mojih kreacijah decembra sredi Budimpešte (smeh). Navdih torej prihaja iz Budimpešte, iz tega dogajanja. Glavni barvi sta siva in rdeča, siva zaradi arhitekture, stavb, cest, mostov, rdeča pa zaradi nekega močnega kontrasta. Moja ženska bo pač to zimo v sivi, tiste bolj drzne pa bodo v rdeči barvi.
Omenili ste, da ste po dolgem iskanju našli nekoga, ki vam zdaj izdeluje rokavice. Ste torej omejeni, ker ste v Sloveniji? Na splošno moram reči, da zato, ker sem v Sloveniji, nisem omejena. Načrtujem, peljem in izpeljem svoj lasten stil, ki je komercialen, ki je prodajan in tudi že prepoznavno moj, zato sem vesela, da so ga dame sprejele. Najboljši občutek imam prav takrat, ko vidim, da so moje stranke sprejele moje delo in moje ideje "oživijo", jih nosijo. Ženske med 35. in 50. letom, ki so v veliki večini moje stranke, so najboljša reklama blagovne znamke.
Kaj pa pri izdelavi? O, tukaj pa sem omejena. Zelo omejena. Trenutno pri nas skoraj ni obrtnikov, tistih, ki izdelujejo nekaj ročno, ni več. Materiale je težko dobiti, znanje obrtniškega dela umira. Ni več strojev, ni kapacitete, delovne sile, materiale je težko dobiti. Seveda, če bi material naročala v velikanskih količinah, bi ga lahko dobila iz Italije ali Turčije, a pri meni ne gre, vsaj za zdaj še ne, za veliko proizvodnjo. Naredim šest parov rokavic, ne 300, za katere bi lahko brez težav dobila prvovrstno napo iz Italije. In tako se je treba veliko bolj potruditi in biti potrpežljiv. Vendar, kdor išče, ta najde, kdor čaka, dočaka.
Kako pa na vas vpliva trenutna situacija na tržišču? Jaz sem začela delati v recesiji. Mislim pa, da se vse skupaj na poslu pri nas vseh, ali pri večini, pozna. Posel se pri meni kljub recesiji sicer iz leta v leto izboljšuje, vendar sem tudi sama prisiljena iskati vedno ugodnejše dobavitelje z vse daljšimi plačilnimi roki, ker je denarni tok prepočasen. Samo zamišljam si lahko, kaj bi bilo in koliko bi prodali, če recesije ne bi bilo. Morda bi lahko imela že dva butika. Tudi to si želim.
Pa je v Sloveniji od te vrste mode, ki je v višjem cenovnem razredu, mogoče preživeti? Jaz preživim. Moja izkušnja je, da je mogoče. Zraven sicer tudi veliko stiliram za razne modne revije. A kot vidim, tudi drugi oblikovalci pri nas živijo od tega, je pa to odvisno od tega, kako komercialen si oziroma da si po drugi strani usmerjen v zelo visoko modo in ekstravaganco Komu pa je kolekcija jesen-zima namenjena? V svojih izdelkih vidim ženske, ki niso minimalistke, saj tudi sama nisem minimalistka, všeč jim je estetski kič, rade imajo nakit, opazne torbice, rade imajo oblačila, ki poudarijo njihovo postavo in modne dodatke, ki jih obožujem tudi sama. Obleka je lahko tudi zelo preprosta, a celotni videz potem naredijo dodatki, kot so Larina kapa, rokavice, torbica in pas. Starostno pa vidim v svoji kolekciji ženske od petindvajsetega leta dalje, na žalost si mlajše ženske to tudi težko privoščijo, saj gre za unikate, ki so vedno dražji, obenem pa sem cenovno omejena tudi s količino, saj ne gre za masovno proizvodnjo.
Pa ste kdaj razmišljali o masovni proizvodnji, ki bi izdelek pocenila, kolekcija pa bi bila dosegljiva tudi širši množici? Ta trenutek pripravljamo internetno trgovino, ker me seveda zanima tudi ta del posla. S tem korakom bom že stopila v neko večjo proizvodnjo, še vedno pa bodo te stvari narejene pri nas, to ni narejeno na Kitajskem, kjer je potem nabavna cena kosa 20 ali 30 evrov. Če pa bi s svojo blagovno znamko kdaj to dosegla, bi masovno proizvodnjo z veseljem naredila, a še vedno bi ostala na zelo kakovostnih izdelkih. To se mi zdi zelo pomembno.
Znani ste po tem, da ste sami sebi najboljša promotorka. Vedno imate vsaj nekaj svojega na sebi. Se to obnese? Ja, očitno se. Do zdaj se nisem oglaševala. Imam spletno stran, po težkih prepričevanjih sem se podala v svet Facebooka, sredstva namenjam izdelkom in ne oglaševanju, zanimivo pa je, da me stranke na srečo kljub temu najdejo. Verjetno bi z oglaševanjem dosegla večjo prepoznavnost. Kar pa zadeva mene – to, kar naredim, rada nosim in tudi rada pokažem. Ne rečem, da doma nimam tudi drugih oblek in dodatkov, a jih ne nosim. Če bi Enzo Ferrari vozil audija, bi bilo sporočilo verjetno čudno. V moji omari je veliko različnih blagovnih znamk, a jih ne nosim več. Zame bi bil to greh. Oblačila drugih znamk še nosim, pasov, torbic in drugega pa ne.
Kaj pa bi z veseljem oblekli in nosili od svojih kolegov? Koga bi izbrali? Hm … Za obleke bi izbrala Matevža Faganela, ker ima zelo nosljive, elegantne kreacije. Če imam jaz neke vrste italijanski kič, potem ima on nedvomno francoski chic. Všeč mi je to, kar počne. Od torbic pa Marjeta Grošelj, brez dvoma.
Del najnovejše kolekcije Jerneje Podbevšek Zhembrovskyy si oglejte v fotogaleriji.