Petek, 8. 4. 2016, 17.52
4 leta, 5 mesecev
Vila Bled: tukaj so nekoč spali največji državniki in zvezdniki #foto
Vila Bled je v svoji zgodovini zamenjala že več vsebinskih predznakov, vse do leta 1984, ko je postala hotel. To, kar je še danes, pri čemer je čas dodatno odkril njene arhitekturne razsežnosti.
Na odlični legi ob Blejskem jezeru s pogledom na otok in grad, danes tudi s svojo čolnarno in jezerskim kopališčem, je že v 19. stoletju nastal dvonadstropni dvorec s stolpiči, ki je odražal značilnosti tedanje dunajske arhitekture in hkrati spominjal na angleške vile.
V letih 1883 in 1885 ga je dal zgraditi plemič, knez Ernest Windischgrätz. V rokah avstrijske rodbine je ostal do leta 1922, dokler stavbe ni kupil Aleksander Karađorđević, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stavbo so po bitki iz prve svetovne vojne poimenovali Suvobor.
Predhodnik Vile Bled - dvorec iz 19. stoletja s stolpiči, ki je odražal značilnosti tedanje dunajske arhitekture in hkrati spominjal na angleške vile. Ko je leta 1922 prišel v roke kralja Aleksandra, so ga poimenovali Suvobor. V letih 1883 in 1885 ga je dal zgraditi plemič, knez Ernest Windischgrätz. V rokah avstrijske rodbine je ostal do leta 1922, dokler stavbe ni kupil Aleksander Karađorđević.
Aleksandrova ideja o novem dvorcu, za arhitekta je izbral Plečnika
Aleksandrova žena, kraljica Marija, in njuni trije otroci so vsa poletja preživeli v blejskem dvorcu. Najmlajši, princ Andrej, je bil tu celo rojen. V desetletjih pozneje, kar razkriva tudi hotelska knjiga izbranih gostov hotela Vila Bled, so te kraje Karađorđevićevi potomci še obiskovali.
Na Bledu, ki je veljal za mondeno alpsko letovišče, je kralj Aleksander v bližini Suvoborja načrtoval novo vilo. Staro je želel prepustiti ženi, ob tem pa si je zamislil gradnjo nove rezidence. Za arhitekta je izbral Jožeta Plečnika, ki je načrte za dvorec tudi naredil.
Kralj je avtorja zasnove po obisku predsednika Češkoslovaške Tomaša G. Masaryka izbral jeseni leta 1922. Ta mu je ponosno razkazal Plečnikovo delo v Praškem gradu in letni rezidenci v Lany.
Po atentatu na kralja Aleksandra leta 1934 v Marseillu so prekinili gradnjo nove rezidence ob Blejskem jezeru. Kraljica Marija se je odločila za postavitev novega dvorca na zemljišču, kjer je prej stal Suvobor. Njegovo nastajanje je prekinila druga svetovna vojna. Gradnjo nedokončane stave je po prirejenih načrtih Danila Fürsta prevzel arhitekt Vinko Glanz. (Foto: neznan, 1971, hrani MNZS.)
Dvorec na vzpetini nad jezerom
Sodelovanje med kraljem in arhitektom pa nikoli ni gladko steklo, na kar je vplivalo Aleksandrovo pomanjkanje likovne občutljivosti in znanja. Masaryk je vladarja kiparju Ivanu Meštroviču na primer opisal kot simpatičnega, vendar premalo izobraženega vojaka.
Tako so pretekla leta, preden se je Plečnik resno lotil načrtovanja, kar je bilo leta 1932. O srečanju med arhitektom in vojakom pa je nastalo veliko anekdot. Plečnik jih je pripovedoval svojim učencev, nekaj jih je zapisal tudi v pismih.
Rezidenco je arhitekt zasnoval na vzpetini nad jezerom, kjer naj bi stala kot modern odgovor na srednjeveški Blejski grad na drugi strani. Poglede iz stavbe je odprl proti otoku. To so bila le izhodišča zasnove.
Vila, ki je doživela različne vsebine in bila v rokah več upraviteljev ter nastajala v različnih zgodovinskih obdobjih, je podobo, kakršno poznamo danes, dobila leta 1947. (Foto: neznan, hrani MNZS.)
Gradnjo je prekinila smrt
Dela za novo vilo so stekla leta 1934, a niso potekala dolgo. Istega leta jih je prekinil atentat na kralja Aleksandra v Marseillu. Tako so od Plečnikove zasnove ostali le 30-metrski stebri nad jezerom, na katerih danes stoji paviljon Belveder, poznan tudi kot Titova čajnica.
Kraljica Marija se ni odločila za nadaljevanje gradnje, temveč se je raje lotila pozidave prostorov stare vile. To so med letoma 1937 in 1938 podrli, na njenem mestu pa je po zamislih Plečnikovega učenca, blejskega mestnega arhitekta Danila Fürsta, začela nastajati nova vila. Načrte je prehitela druga svetovna vojna, čeprav so Nemci gradnjo v grobem nadaljevali.
V bližini Vile Bled, kjer naj bi po Plečnikovih načrtih za kralja Aleksandra nastal nov dvorec, danes stoji Belveder, poznan tudi kot Titova čajnica. Do atentata na kralja leta 1934 so bili po arhitektovih načrtih narejeni le trije 30-metrski stebri nad jezerom. Po drugi svetovni vojni je začeto Vinko Glanz dokončal po svojih zamislih. Na podpornike je postavil betonsko ploščo, na kateri je nastala predsedniška zajtrkovalnica, v kateri so prirejali tudi čajanke. V toplih mesecih leta danes tam deluje kavarna, pred leti pa so v njej prirejali tudi dogodke z DJ-ji.
Titova poletna rezidenca
Vila, ki je doživela različne vsebine in bila v rokah več upraviteljev ter nastajala v različnih zgodovinskih obdobjih, je konec postavitve doživela po drugi svetovni vojni. Na njeno izvedbo je do neke mere vplivalo tudi večavtorstvo.
Gradnjo je po prirejenih Fürstovih načrtih in navodilih Tita leta 1946 po posredovanju ministra za gradnjo Ivana Mačka prevzel Vinko Glanz, arhitekt, prav tako Plečnikov učenec, ki se je podpisal tudi pod slovenski parlament.
Za dokončanje projekta je imel arhitekt zelo malo časa. Za dobavo gradbenega materiala, ki ga v povojnem času ni bilo lahko dobiti, in končne opreme stavbe je imel pičlih šest mesecev. Ker mu je to uspelo, si je Glanz prislužil Titovo naklonjenost. To je arhitektu prineslo položaj glavnega projektanta protokolarnih objektov v nekdanji Jugoslaviji.
Proslava v Vili Bled (foto: Leon Jere, 1968, hrani: MNZS).
Umirjeni modernizem
V arhitekturni zasnovi Vile Bled je mogoče na več ravneh prebirati Glanzovo navezovanje na Plečnikovo delo, kot je med drugim zapisal Damjan Prelovšek. S tem poudarkom, da je "dramatičnost učiteljeve arhitekture zamenjala umirjenost", Glanz pa je ob tem ohranil "visoko kulturo obdelave posameznih gradiv, čeprav je učiteljeve arhitekturne prvine poenostavljal". V mejah tradicionalnega pojmovanja bivanjske udobnosti pa je obdelal detajle in premišljeno uporabil naravne materiale.
V notranjosti, kjer so nastali nastanitveni in delovni prostori predsedstva vlade, apartmaji, delovne in sejne sobe, kinodvorana, jedilnica in sprejemne sobe, je arhitekt uporabil veliko dragocenih materialov.
Danes kongresna dvorana oz. večnamenska soba, nekoč sprejemna soba, predvsem pa Titova kinodvorana, kjer mu je osebni kinooperater Aleksandar Leka Konstantinović do dveh ali treh zjutraj predvajal predvsem vesterne. Poslikava na steni je delo slikarja Slavka Pengova iz leta 1947, sicer bolj znanega po cerkvenih delih. Freska v Vili Bled prikazuje drugo svetovno vojno na območju nekdanje Jugoslavije do osvoboditve in gradnje države. Modeli naslikanih protagonistov so bili kar zaposleni v vili in vojni ujetniki, ki so stavbo gradili. Lani se je, kot pripoveduje vodja recepcije v hotelu Vila Bled Bojan Malej, pri njih oglasila ena od nekdanjih zaposlenih, ki je upodobljena na freski.
Obiski z vsega sveta
Vile Bled, kot pravi vodja recepcije današnjega hotela Vila Bled Bojan Malej, Tito ni obiskal pogosto. "Večkrat je bil tu v času informbiroja, po obnovi Brda pri Kranju pa je bil raje tam." Nazadnje se je v alpski rezidenci za dan ali dva ustavil leta 1977.
A ne glede na to je v vili ob jezeru Tito gostil številne goste, med njimi na primer etiopskega cesarja Haileja Selassieja, voditelja Sovjetske zveze Nikito Hruščova, jordanskega kralja Husseina, predsednika indijske vlade Džavaharlala Nehruja, egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja, japonskega cesarja Akihita, predsednika Zambije Kennetha Kaundo, vladarja Centralnoafriške republike Jean-Bédela Bokasso in predsednika Severne Koreje Kim II Sunga.
O korejskem voditelju kroži posebna zgodba, ki nam jo je povedal Bojan Malej: "Pravijo, da je Kim II Sung ob svojem odhodu iz predsedniška apartmaja odnesel tudi posteljo in nekaj pohištvo. Ko so Titu prišli povedat, kaj se dogaja, naj bi rekel: "Neka nosi, samo da ide." (V prevodu: Naj odnese, samo da gre.)
Srečanje Attleeja in Tita na Bledu. (Foto: Vlastja Simončič, avgust 1953. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.)
Knjiga gostov
Knjiga gostov današnjega hotela Vila Bled, ki je svoja vrata po nekaj prilagoditvah - te so dosledno ohranile oblikovalski duh nastanka objekta - odprl leta 1984, je prav tako popisana s številnimi političnimi in tudi nekaj zvezdniškimi imeni.
Med listanjem po njenih straneh je tako mogoče slediti kratkim zapisom in podpisom sina avstrijskega cesarja Karla I., Otta von Habsburga, iz leta 1991, princa Tomislava Karađorđevića iz leta 1992, češkega predsednik Vaclava Havla, angleškega princa Charlesa, princa Alberta Monaškega, Laure Bush, španskega kralja Juana Carlosa in drugih. Obiski državnikov so bili pred vstopom Slovenije v Nato zelo pogosti, pravi Bojan Malej.
Znana je zgodba, da je severnokorejski predsednik Kin II Sung po obisku pri Titu iz apartmaja odnesel posteljo in nekaj kosov pohištva. Ko so Titu povedali, kaj se dogaja, je bil njegov odgovor, da naj stvari kar odnese, samo da gre.
Nekdanji ameriški sekretar za obrambo William James Perry je bil v Vili Bled dvakrat, v letih 1995 in 1996, enkrat je bila v njegovi delegaciji takrat javnosti še ne tako poznana Monica Lewinsky. Po njegovem obisku so blejski hotel za nastanitev izbrali tudi predstavniki FBI, pozneje tudi CIA. Drugi so ves hotel najeli za dva dni, ob tem pa imeli številne varnostne zahteve.
Paul McCartney in Esmeralda
Vilo Bled je obiskal tudi Paul McCartney s svojo takratno ženo Heather Mills McCartney.
Bojan Malej se spominja: "Prek neke londonske agencije smo dobili rezervacijo, sploh nismo vedeli, za koga gre, dokler nista prišla v hotel. Paul McCartney je ob prihodu prosil za spoštovanje diskretnosti. Tu sta bila eno noč." Zjutraj pred odhodom sta se podpisala v knjigo gostov, namesto fotografiranja pa je pevec osebju pred vhodom v pozdrav raje zapel.
V knjigi gostov hotela Vila Bled je veliko politikov in tudi zvezdnikov. Med njimi so tudi glasbenik Paul McCartney s svojo takratno ženo Heather Mills McCartney, montypythonovec Michael Palin, ki se je pozneje uveljavil kot voditelj dokumentarnih in popotniških televizijskih oddaj, ter Leticia Calderon, ki jo svet pozna kot igralko Esmeralde v istoimenski telenoveli.
Hotel, kjer tudi živijo
V hotelu je gostom danes na voljo 31 sob, apartmajev in suit ter predsedniški apartma. Nekaj mesecev na leto, in sicer pozimi, je hotel zaradi energetske potratnosti, ki bi zahtevala posodobitev, zaprt. V njem potekajo tudi manjše konference, sprejemi in poroke.
Poleg stalnih gostov sta se v hotel še pred kratkim vsako leto za pol leta vselila zakonca Strgar, ki imata slovenske korenine, a živita v Ameriki. To sta počela 20 let. Podobno, morda za kakšen mesec manj, je deset let veljalo tudi za nemški par.
V hotelu je gostom danes na voljo 31 sob, apartmajev in suit ter predsedniški apartma (na fotografiji).
Hotel Vila Bled danes
Vhod v vilo je Vinko Glanz poudaril s stebriščem in proti stavbi speljano široko cesto. Ob njej je postavil Plečnikove svetilke iz umetnega kamna.
Z gradnjo Vile Bled se je med decembrom 1946 in julijem 1947 ukvarjalo 1.600 zidarjev in 800 nemških vojnih ujetnikov.
Vila se k jezeru odpira z veliko teraso, s katere vodijo stopnice v park.
V notranjosti so uporabili veliko dragocenih materialov. Portali so na primer iz podpeškega kamna.
Hotel je zaradi energetske potratnosti pozimi nekaj mesecev zaprt.
Stopnišče je iz braškega marmorja.
Glanz je pri zasnovi notranje opreme pozornost posvetil številnim detajlom. Duh 50. let je v interjerju hotela Vila Bled ohranjen do danes.
V hotelu še vedno uporabljajo originalno Titovo delovno mizo.
Titova postelja, na kateri je okreval po operaciji trebuha leta 1951.
Med hotelskimi gosti je največ Američanov, sledijo jim Angleži in drugi.
Bar, ki je nastal iz nekdanje rezidenčne garaže.
Kulinariko Vile Bled je pred dobrim desetletjem posodobil Andrej Kuhar, ki je pred nekaj leti delal tudi v ljubljanskem Maximu, zdaj pa je zaposlen v velenjski Vili Herberstein. Za njim je prišel Igor Jagodic, ki se zdaj pod jedi podpisuje v ljubljanskem Strelcu. Trenutno je vodja kuhinje Davor Družinec, ki je tudi član slovenske kuharske reprezentance.
2