Trontljevi spisi o etiki zbrani v knjigi

V torek so v Konzorciju predstavili knjigo Živeti z etiko, v kateri so zbrani spisi pokojnega dr. Jožeta Trontlja, nekdanjega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Kot je na včerajšnji predstavitvi knjige Živeti z etiko povedala povezovalka pogovora Alenka Puhar, je Trontelj za seboj pustil "cele skladovnice rokopisov", prva petina teh besedil, ki so zbrani v verjetno ne zadnji knjigi, pa se nanašajo na najbolj temeljna vprašanja sodobne etike in medicine. Knjiga bo v prihodnosti dobila tudi angleški prevod, zbrani spisi pa bodo po besedah Alenke Puhar razumljivi tako zdravniški kot širši javnosti, saj je Trontelj poleg svojega področja obvladal tudi jezik, ki je v njegovih delih "preprost in pošten". Sliko na naslovnici je prispeval Andrej Jemec.

V knjigi zbrana prva petina spisov Jožeta Trontlja Knjigo je uredil psiholog Janek Musek, izdal pa Inštitut za etiko in vrednote, ki ga je soustanovil Trontelj in ki danes nosi tudi njegovo ime. Musek je besedila razdelil na šest vsebinskih sklopov, med katerimi je izpostavil predvsem besedila o etiki in vzgoji, temi, ki je bila avtorju še posebej pri srcu.

"Eden do največjih problemov tako današnje kot preteklih družb je razhajanje med etičnimi standardi in vrednotami ter dejanskim obnašanjem. To razhajanje pomeni kršenje etičnih načel in standardov in je skupni imenovalec vseh najhujših tegob, ki tarejo človeštvo, od nasilja, vojne, izkoriščanja, korupcije do pojavov, kot so revščina, lakota in drugi," nam je po predstavitvi povedal Musek.

Pri oblikovanju stabilne družbe je treba začeti pri mladih

"Logična posledica tega razmišljanja je seveda ta, da če bo družbi uspelo zmanjšati ta razkorak, bo negativnih pojavov bistveno manj in takšna družba bo lahko neprimerno bolj stabilna in tudi srečna, kot je obstoječa," je dodal Musek, ki je izpostavil, da je Trontelj rešitev za manjšanje razkoraka videl v integraciji vrednot in etičnih standardov v vzgojo in izobraževanje.

"To je tudi glavno poslanstvo vzgoje: vzgojiti in oblikovati našo osebnost tako, da bomo pri svojem ravnanju izbirali etične alternative, da bomo etični v svojem ravnanju, torej da bomo spoštovali temeljne civilizacijske in humanistične vrednote. Če začnemo pri mladih, otrocih, potem bo to prevladalo tudi v celotni družbi, in to je pogoj za to, da oblikujemo stabilno družbo v prihodnosti."

Komisija za medicinsko etiko se še vedno posvetuje s Trontljem

Na predstavitvi knjige so bili tako Trontljevi sodelavci in sodelavke kot prijatelji in prijateljice ter bližnji; njegova gimnazijska sošolka Barica Marentič Požarnik je tako na primer z občinstvom delila spomine na učenje grščine in latinščine, medtem ko je Božidar Voljč, nekdanji minister za zdravstvo in Trontljev naslednik na vrhu komisije za medicinsko etiko, opozoril predvsem na dolgo tradicijo medicinske etike pri nas. Prvo komisijo smo namreč dobili že leta 1966, pri čemer je bila Slovenija med prvimi v Evropi.

"Odkar komisija deluje, se je srečala že praktično z vsemi etičnimi zadregami, ki so na tem področju običajne. Razvoj medicine odpira vedno nova področja in zagate, v zadnjem času je to predvsem genetika, na katera še nimamo dokončnih odgovorov, niti ne vemo, kam nas vse to pelje. Vemo, da smo prišli na zelo nevarno področje, za katerega ni nujno, da se bo dobro končalo. Medicinska etika mora ostati previdna in opozarjati na možna stranpota," nam je povedal Božidar Voljč, ki se kot Trontljev naslednik pri delu v komisiji še vedno pogosto obrača na njegova razmišljanja.

"Pogosto se v vprašanjih, ki se nam zastavljajo, ker ni nujno, da vsi člani komisije enako mislimo, a vztrajamo na konsenzualnih stališčih, posvetujemo s pokojnim Trontljem tako, da gremo pogledat, kaj je o tem pisal. Praktično ni nobenega področja, o katerem on ne bi dal svojega stališča oziroma razmišljanj, ki pa so vsega upoštevanja vredna."