Ponedeljek,
8. 7. 2013,
11.36

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

branje

Ponedeljek, 8. 7. 2013, 11.36

8 let

Redni bralci v starosti manj nagnjeni k možganskim okvaram

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Raziskava nevropsihologa Roberta Wilsona dokazuje, da redno branje in mentalno zahtevne dejavnosti utrjujejo možgane, ki so zaradi tega manj izpostavljeni možganskim boleznim.

Raziskava, katere rezultati so bili nedavno objavljeni v znanstveni reviji Neurology, potrjuje, da so ljudje, ki redno berejo, pišejo in na druge načine procesirajo informacije, med staranjem manj nagnjeni k upadu možganskih sposobnosti, in to tudi pojasnjuje. Raziskava pod vodstvom nevropsihologa Roberta Wilsona sicer ugotavlja, da nas mentalno aktivno življenje ne bo ubranilo pred samimi boleznimi, bodo pa te veliko manj usodno vplivale na delovanje možganov.

V chicaškem univerzitetnem medicinskem centru so tako spremljali 294 starostnikov, ki so podrobno poročali o svojih mentalnih aktivnostih tako na stara leta kot v mladosti. Posebej natančno so zabeležili, kako pogosto so brali, pisali ali obiskovali knjižnico v različnih življenjskih obdobjih. Nato so vse do njihove smrti na letni ravni spremljali njihove kognitivne funkcije in merili njihove sposobnosti, kot so dolgoročni spomin, kratkoročni spomin in prostorsko dojemanje podob. Le nekaj ur po njihovi smrti so odstranili tudi njihove možgane in jih pregledali, da bi našli dokaze o morebitnih možganskih boleznih.

Ključna ugotovitev raziskave je, da kognitivna dejavnost lahko omili posledice nevropatoloških stanj. Ali po domače: možgani posameznikov, ki so vse življenje veliko brali in pisali, so v starosti mentalno počasneje nazadovali kljub prisotnosti bolezni.

Rezultati so tudi pokazali, da na "odpornost" možganov vplivajo tako aktivna mladost kot aktivnost v poznejših življenjskih obdobjih, kar pomeni, da ni nikoli prepozno začeti brati ter da prej ko začnemo, bolje bo za naše možgane.

Do podobnih ugotovitev so sicer prišli tudi drugi znanstveniki. V znanstveni reviji Archives of Neurology so namreč lani objavili rezultate raziskave, ki pričajo o tem, da imajo mentalno aktivni posamezniki nižjo raven amiloidov beta, skupkov proteinov, katerih kopičenje v možganih povzroča Alzheimerjevo bolezen.

Kako boste preživeli starost, je tako lahko v veliki meri odvisno od tega, koliko časa že zdaj posvetite branju, pisanju in drugim podobnim aktivnostim.