Predstava, ki govori o razočaranju nad državo

Protislava, kot so ustvarjalci in ustvarjalke opredelili formo odrskega dela z naslovom Če si srečen, govori o "razočaranju nad državo, ki odpoveduje v svojih bistvenih nalogah, hkrati pa zgublja zdravo pamet. To je strašljivo in žalostno", pravi režiser Andrej Jus.

"Če se proslava trudi slaviti iluzijo dostojanstvene države, protislava pogleda, kakšno to dostojanstvo je in na čem temelji. Če so proslave v naši domovini cenzurirane, protislave govorijo o stvareh, ki se jih trudijo cenzorji izbrisati," je ob še svežem spominu na letošnjo proslavo podelitve Prešernovih nagrad, ki se je odvila v znamenju cenzure, ob prihajajoči predstavi zapisal njen režiser. Delo Če si srečen bo premiero doživelo danes ob 20. uri v Stari elektrarni, ponovitve pa bodo še jutri in v nedeljo.

"Še zdaj se spomnim, kako sem se trudil 'zavpiti svoj hura'" Naslov predstave Če si srečen je vzet iz otroške pesmi, ki se ga lahko spomni generacija, rojena okoli 80. let. Gre torej za otroško pesem, ki so jo učili v vrtcih in šolah, šla pa je tako: Če si srečen, z rokama zaploskaj si, končala pa se je z glasnim hurajem kot znakom sreče.

"Še zdaj se spomnim, kako sem se trudil 'zavpiti svoj hura' in ustvariti občutek te sreče, ene prvih indoktrinacij nove, postsocialsitične ideologije," je še zapisal Rus. To je bilo v času, ko se je že v skoraj "razsuti skupni državi rojevala ideja liberalizma".

V kakšni državi bi lahko zavpil svoj hura? Kako pa je s to državo danes? "Slovenija postaja vse bolj fašistična, s čimer pa se neaktualna vladajoča politika niti uradi pregona ne spopadejo resno, to je z nično stopnjo tolerance do sovraštva. To politično špekuliranje, ki skuša pridobivati politične točke, in s strahom, neumnostjo in sovraštvom zaslepljenih volivcev, je odvratno in zločinsko. Za zdaj ima od tega največ uspeha SDS, kar kaže na njeno že večkrat videno povezanost s skrajno desnico," še odgovarja Andrej Jus.

In v kakšni državi bi lahko vzkliknil svoj hura? "V državi, ki zmore vzdrževati družbeni balans med varnostjo in svobodo, ki jo nudi. Ja, čedalje manj je takšnih držav. A so. In ne nujno najbogatejše."

Protislava ima eksperimentalni ritualni naboj Protislava, ki ima za razliko z natančno opisanim protokolom proslave, eksperimentalen ritualni naboj, je nastala v sodelovanju z različnimi ustvarjalci in ustvarjalkami, ki delujejo na različnih področjih. Od giba in igre, zvoka in glasbe ter pripovedništva. Med njimi so Andrej Jus, Ana Duša, Špela Frlic, Nataša Živković, Polona Janežič in Brane Zorman. Medtem ko nastopajo Ana Duša, Špela Frlic, Nataša Živković in Polona Janežič. Pod scenografijo in kostumografijo se podpisuje Urša Vidic, pod glasbo Polona Janežič. Svetlobo je oblikoval Andrej Petrovčič.

Predstava kot malo ustanavljanje države Sodelujoči so bili v nuji po tem, da se skozi predstavo odzovejo na to, kar se dogaja v naši družbeno-politični resničnosti, enotni. Raznoliki pa so si v umetniškem smislu. Zato so po eni strani morali izkoristiti naše veščine, po drugi strani pa najti neke najmanjše skupne imenovalce, da je predstava zaživela kot delujoča celota," pravi ena od soustvarjalk predstave Nataša Živković.

"Izpostavila bi prispevek Polone Janežič, ki je s svojimi glasbenimi aranžmaji dala meso na skelet, ki smo ga postavljali skupaj. Sama se v predstavi seveda izpostavim tudi gibalno - soustvarjala pa sem jo - tako kot vsak od nas - tudi idejno, dramaturško in glasbeno, saj v predstavi precej pojemo. Na nek način bi lahko rekla, da je ustvarjanje predstave kot eno malo ustanavljanje države, kjer so ustvarjalci prebivalci tega začasnega prostor-časa, kjer se išče rešitve na t. i. demokratičen način."

"Pričakujem vsaj minimalno etično držo" Pri čemer pa plesalka o svojem odzivu na zdajšnje stanje pravi: "Moram priznati, da sem skeptična že do same ideje nacionalne države, saj so to na nek način umetne tvorbe, ozemlja, določena tudi kot posledica vojn. Nacionalizem kot tak se mi skrajno upira. Na Slovenijo nisem ponosna zaradi tega, ker ima prelepo naravo ali odlične skakalce in umetnike. Triglav je stal že dolgo časa pred državo Slovenijo in preden je postal slovenski nacionalni simbol. Prevca spoštujem kot športnika, zato ne vzklikam Zmagali smo! Ne - on je zmagal. Zato tudi ne moram vzklikati hura nečemu, kar je abstraktno. Od države, se pravi od mojih sodržavljanov in njenih vodilnih elit, pričakujem recimo vsaj minimalno etično držo. V tem smislu je v zadnjem času že večkrat padla na izpitu iz etike. Razpisati referendum, ki se tiče pravic določene manjšine, postavljati žico, širiti strah in paranojo pred migranti, politično motivirano hujskaštvo, vedno večja korupcija …"