Torek, 21. 3. 2017, 18.22
7 let, 1 mesec
Otroci o otroškem delu #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,10
Po svetu danes dela kar 168 milijonov otrok, v 19. stoletju pa so delali tudi v nekaterih ljubljanskih tovarnah. To so le nekatera od izhodišč, s katerimi so se v okviru celoletnega kulturnovzgojnega participatornega projekta Muzej v malem na temo otroškega dela ukvarjali osnovnošolci. Ob tem so nastali plakati in vodeni ogledi po razstavi o industrializaciji Ljubljane.
Štirinajst otrok med 10. in 13. letom iz Osnovne šole Trnovo se je danes v ljubljanskem mestnem muzeju pred pretežno novinarskim občinstvom predstavilo v različnih vlogah: od povezovalcev in govorcev na novinarski konferenci do voditeljev po razstavi o industrializaciji Ljubljane in voditeljice po postavitvi osveščevalnih plakatov o otroškem delu pod naslovom Otroci brez otroštva.
Osnovnošolci in osnovnošolke pa so bili tudi kustosi omenjene razstave plakatov, ki jo bodo v mestnem muzeju odprli v četrtek, 23. marca, ob 17. uri, prav tako člani žirije, ki je izbrala z natečajem pridobljena zmagovalna dela.
V četrtek, 23. marca, ob 17. uri bo v Mestnem muzeju Ljubljana odprtje razstave plakatov Otroci brez otroštva, ki so jo pripravili najmlajši kustosi – osnovnošolke in osnovnošolci. Del te je tudi kip otroškega delavca Zhanga Thonga, ki so ga otroci ustvarili skupaj z akademskim kiparjem Miho Knezom.
Najmlajši kustosi, voditelji po razstavi in predstavniki za odnose z javnostmi
Udeleženci in udeleženke projekta Muzej v malem, otroci med 10. in 13. letom, so Kaja Bernot, Žiga Confidenti, Kaja Javornik, Nika Kert Pust, Ella Klemenšek, Hane Krajnik Kralj, Vanja Nedimovič, Kristina Pevec, Arne Nik Perpar, Aljaž Peršin, Sofija Ema Starič, Oja Mineja Šmid, Hugo Trebše in Eva Zalaznik.
Otroci so pripravili tudi igrana kostumirana vodstva po razstavi Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital in Otroci brez otroštva, ki bodo ob sobotah 1. 4., 22. 4., 6. 5. in 20. 5. ob 16.00.
Letošnji Muzej v malem so predstavili tudi na današnji novinarski konferenci, kjer so bili njeni glavni akterji otroci.
Izbrani po motivacijskih pismih
V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane v letošnjem šolskem letu namreč že četrtič izvajajo celoletni kultrnovzgojni participatorni projekt Muzej v malem, v okviru katerega ob različnih tematikah osnovnošolci spoznavajo muzej in muzejske poklice.
V prejšnjih letih so proučevali obdobje koliščarjev in Rimljanov ter življenje in delo Jožeta Plečnika, tokrat pa je razstava Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital mednje prinesla vprašanje dela in industrije. Že na prvem muzejskem srečanju z 14 osnovnošolci, ki so jih izbrali po motivacijskih pismih o njihovem videnju in pričakovanjih o sodelovanju v projektu, pa je postalo jasno, da se bodo skozi raziskovanje in ustvarjalnost podrobneje posvetili vprašanju otroškega dela.
Otroci so z mentorji pripravili tudi igrana kostumirana vodstva po razstavi Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital, ki bodo 1. 4., 22. 4., 6. 5. in 20. 5. ob 16.00.
Na svojih tedenskih srečanjih, namenjenih spoznavanju muzejskega dela, kulturne dediščine in pridobivanja novih znanj, so se udeleženci in udeleženske ob izbrani tematiki nato razdelili v tri skupine: medijsko, oblikovalsko in razlagalno, v okviru katerih so v sodelovanju z mentorji iz OŠ Trnovo Metko Koder in iz Muzejev in galerij mesta Ljubljane Niko Damjanovič, Karin Konda Mihačič in Anžetom Pureberjem nastali razstava, vodenje po njej in po začasni muzejski postavitvi o ljubljanskih tovarnah ter predstavitev novinarjem in javnosti.
"Sprva nas je nekoliko skrbelo, kako bodo tematiko dela in industrije sprejeli otroci," o prvih pomislekih, ki so se izkazali za odveč, saj so temo odraščajoči takoj vzeli za svojo, pripoveduje vodja projekta Nika Damjanovič iz mestnega muzeja. "Ganilo jih je, da so otroci njihove starosti v 19. stoletju delali v ljubljanskih tovarnah tudi 12 ur ali celo več."
Otroci so temo takoj vzeli za svojo
"Sprva nas je nekoliko skrbelo, kako bodo tematiko dela in industrije sprejeli otroci," o prvih pomislekih, ki so se izkazali za odvečne, saj so temo odraščajoči takoj vzeli za svojo, pripoveduje vodja projekta Nika Damjanovič iz mestnega muzeja. "Ganilo jih je, da so otroci njihove starosti v 19. stoletju delali v ljubljanskih tovarnah tudi 12 ur ali celo več na dan."
Kot je ob predstavitvi projekta in plakatne razstave Otroci brez otroštva na novinarski konferenci, ki jo je povezoval osnovnošolec Žiga Confidenti, povedala njegova vrstnica Hana Krajnik Kralj, je med ljubljanskimi tovarnami iz 19. stoletja, med katerimi so bile Cukrarna (prva tovarna v Ljubljani), Tobačna tovarna, Tovarna kavnih nadomestkov, Livarna, pivovarna, današnji Union, obratovala tudi Bombažna predilnica in tkalnica, kjer so delali tudi otroci. "Otroke so v bombažni predilnici in tkalnici zaposlovali predvsem, ker so imeli majhne in spretne prste, plačevali pa so jih veliko manj kot odrasle."
Hane Krajnik Kralj: "Otroke so v bombažni predilnici in tkalnici zaposlovali predvsem, ker so imeli majhne in spretne prste, plačevali pa so jih veliko manj kot odrasle."
O otroškem delu danes
Ob zavedanju o preteklosti otroškega dela in zgodovini dela odraslih v ljubljanski industriji pa so se otroci v okviru projekta, ki sta ga na novinarski konferenci ob omenjenih predstavili še Kaja Javornik in Ella Klemenšek, obrnili k aktualni problematiki, k socialnim neenakostim in s tem k otroškemu delu danes.
Igrano vodenje otrok po razstavi o industrializaciji v Ljubljani v mestnem muzeju
Največ otrok dela v državah azijsko-tihomorskega območja in v podsaharski Afriki, po svetu je to skupaj 100 milijonov fantov in 68 milijonov deklet. To je skupaj 11 odstotkov otrok, ki zaradi revščine in nedostopnosti šolanja tako pomagajo pri preživetju svoje družine.
Ob tem so precej izpostavljeni hudim oblikam izkoriščanja, ki ogrožajo njihovo zdravje in varnost ter vplivajo na njihov duševni razvoj.
Otroci med 7. in 14. letom delajo tudi v Evropi, v Albaniji kar 20 odstotkov otrok, otroško delo pa je prisotno tudi v Belorusiji, Romuniji, Srbiji, Turčiji in Ukrajini, več kot pet odstotkov otrok dela tudi v Italiji. V Sloveniji je delo mlajših od 15 let danes zakonsko prepovedano, medtem ko so otroci iz revnih družin v 19. stoletju delali tudi po ljubljanskih tovarnah.
Po razstavi plakatov Otroci brez otroštva je vodila Eva Zalaznik.
Otroci, ki namesto v šolo in na igrišče odidejo na delo
Podatek, da danes 168 milijonov otrok na svetu namesto v šolo in na igrišče odhaja na delo, je med udeleženci projekta Muzej v malem spodbudil razmislek, ta pa je pripeljal do širše akcije ozaveščanja. Med osnovnimi šolami so na temo problematike otroškega dela po svetu razpisali natečaj za najboljši plakat, med prijavljenimi pa izbrali tudi nagrajence.
Med prejetimi 16 plakati iz devetih osnovnih šol so otroci ocenjevali všečnost izdelkov, izvirnost, natančnost izdelave, videz, jasnost sporočila, sporočilno vrednost in ves vtis. Na koncu so tako izbrali tri dela.
Med prejetimi 16 plakati iz devetih osnovnih šol na temo otroškega dela so otroci izbrali zmagovalne. Prvi z leve je prejel 1. mesto: OŠ Dornberk, 7. razred, Neja Budihna, Laura Klinec, Eli Pavlica in Nika Trček, mentorica Anuša Blažko.
2. mesto je prejel drugi z leve: Podružnična šola Trje , 5. razred, Anea Kolar, Neža Cvikl in Neža Ozvaldič, mentorica: Karmen Zupanc
3. mesto pa je pripadlo zadnjima dvema plakatom z leve proti desni: OŠ Franceta Bevka iz Ljubljana, 4. in 5. razred, Zala Miklavčič, Jurij Valentinčič, Odon Kerec, Val Jovanović, Rok Požarnik, Luka Redelonghi, Ela Mlakar, Atena Vuk, Naja Gnidovec in Zarja Rous, Mila Osmačko Šalehar, mentor: Stojan Milenković in OŠ Dornberk, 7. razred, Rebeka Zorn, Marija Tratnik, Jan Gruden in Leon Mermolja, mentorica: Anuša Blažko.
Ob zmagovalnih plakatih, ki bodo v aprilu in maju viseli tudi na plakatnih mestih po Ljubljani, so na razstavi Otroci brez otroštva v ljubljanskem mestnem muzeju na ogled tudi preostala dela na izbrano tematiko.
V okviru projekta Muzeja v malem se otroci suvereno preizkušajo v različnih vlogah, povezanih z muzeji in muzejskimi poklicem, od raziskovanja tematike, priprave razstave, njenega vodenja do promocije.
Kip otroškega delavca
Del razstave plakatov je tudi kip otroka delavca Zhanga Thonga, ki so ga otroci ustvarili skupaj z akademskim kiparjem Miho Knezom. Vse to spremlja nekaj informacij o sočasnosti otroškega dela in Unicefovih zapisanih življenjskih zgodb otrok, ki delajo.
15-letni Jusuf
Je bil eden izmed številnih otrok, ki so poklic odraslih opravljali že v najzgodnejših letih. Pet let je delal kot rudar v rudnikih zlata v pokrajini Sahel v Burkina Fasu. V okviru Unicefovega programa je bil deležen neformalnega izobraževanja in danes dela kot mizar.
14-letna Aissatou
Že dve leti dela v rudniku zlata Gorol Kadje blizu mesta Dori v Burkina Fasu, zato ne obiskuje pouka. Za dva kilograma kamnov, ki jih zdrobi, preseje in filtrira, dobi tri dolarje in pol. S svojim delom pomaga družini pri preživetju.
13-letni German
Živi v vasi San Juan del Carmen v Boliviji. Dopoldne obiskuje pouk, popoldne pa skupaj s petimi brati in sestrami dela na plantaži sladkornega trsa. Z denarjem, ki ga zasluži, si lahko kupi šolske potrebščine in čevlje.
15-letni Boureima
Že dve leti opravlja nevarna dela v rudniku v Burkina Fasu. Vsak dan od zarje do pozno ponoči dela v rovih, zato ne obiskuje pouka. Vse, kar zasluži, prinese staršem. Revščina doma je bil tudi razlog, da je začel delati.
