Petek, 30. 6. 2017, 15.47
7 let, 1 mesec
Nekdanji Narta studio – simbol odpiranja nekdanje države proti zahodu #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,43
Čeprav stavba ob Tržaški cesti v Ljubljani na vrhu že nekaj časa nima več napisa Narta studio in v njej ni več ne duha ne sluha o frizerski dejavnosti, ta pod tem poimenovanjem do neke mere še ostaja v kolektivnem spominu mesta. Kar nekaj let zapuščeni objekt, ki velja za arhitekturno ikono, je bil s svojo opaznostjo v prostoru velikokrat tudi referenčna točka pri orientaciji v tem delu Ljubljane.
Med glavne odlike stavbe arhitekta Lapajneta prištevajo jasno zasnovo in tehnicistično dovršenost.
Nove prostore za Narta studio so si v 70. letih prejšnjega stoletja v podjetju Ilirija zamislili kot učno in demonstracijsko središče za frizerje, kjer bodo uporabljali svoje izdelke za lase ter šolali frizerke in frizerje.
Muzej novejše zgodovine Slovenije hrani tudi arhivske fotografije z odprtja tega ljubljanskega prostora, namenjenega pričeskam, iz česar so naredili pravi dogodek. Ohranjene fotografije, sicer iz drugega prostora, vodijo še v sredino 60. let in pričajo o tem, kako so predstavljali Ilirijine pričeske.
Ilirija - od kreme za čevlje do pričeske
Podjetje, ki se je nekoliko kasneje preimenovalo v Ilirijo, ime pa ohranilo do danes, je bilo kot Tovarna kemičnih izdelkov Golob & Ko (Franc Golob in Avgust Volk) ustanovljeno leta 1980. Krema za čevlje Ilirija, loščila za tla, maže za usnje, kolomaz in drugi kemični izdelki so bili prvi izdelki, ki so jih proizvajali.
Začetki proizvodnje frizerske kozmetike s podpisom Ilirija, ki je bila na tem področju med prvimi v nekdanji Jugoslaviji, segajo v čas po drugi svetovni vojni. Leta 1958 se je liniji šamponov Narta pridružil tudi balzam Subrina.
V okviru Ilirije je deloval tudi frizerski studio Narta. V njegovi zlati dobi v 70. in 80. letih, ko je bilo podjetje pokrovitelj številnih festivalov, so njihovi frizerji česali tuje slavne glave, med njimi menda tudi švedsko kraljico Silvijo in nekdanjo rusko prvo damo Raiso Gorbačov ter druge.
Narta studio leta 1973
Odprtje Narta studia iz leta 1971
Stavbo opredeljujejo vidni vertikalni jekleni stebri, povezani s prečnimi nosilci. Dodatno markantnost Fasadi dajejo rdeče steklene površine.
Vplivi ameriške arhitekture v Ljubljani
Narta studio ob Tržaški cesti na Šestovi ulici je zasnoval arhitekt Miloš Lapajne (arhitekt, ki je skupaj z Bogdanom Finkom leta 1965 oblikoval novejši del veleblagovnice Nama). Bogo Zupančič je o stavbi v svoji knjigi Usode ljubljanskih stavb in ljudi zapisal, da je "simbol časa, zaznamovan s povojnim odpiranjem tedanje domovine proti zahodu".
Arhitekta Miloš Lapajne in Marko Župančič sta namreč februarja 1959 odšla na osemtedensko izpopolnjevanje v Združene države Amerike, kjer sta si še z drugimi kolegi iz nekdanje Jugoslavije ogledala številna ameriška mesta in se temeljito spoznala z ameriško arhitekturo. Lapajne se je čez lužo srečal tudi z legendarnim arhitektom Miesom van der Rohjem.
Do vhoda vodijo stopnice, pokrite s konzolnim nadstreškom, s čimer objekt ob svoji rdeči barvi zapomljivo sega v prostor.
Da je študijsko potovanje pustilo odtise v arhitekturni misli slovenskega arhitekta, priča prav nekdanja stavba Narta studia, ki je nastala pod vplivom ameriške arhitekture. Oblikovana iz jekla, stekla in asfalta, opredeljena z močno rdečo fasado, s katero je v urbano krajino zapisana vidno in živo. Med njeni glavni odliki teoretik Bogo Zupančič prišteva jasno zasnovo in tehnicistično dovršenost.
Vendar pa stavba ob Tržaški ni prvi povojni primer ameriškega vpliva na arhitekturo, saj je bila pred njo leta 1963 v tem duhu zgrajena že Metalka arhitekta Eda Mihevca.
Izčiščena konstrukcija hiše
Odtenki steklenih polnil se glede na zunanjo svetlobo spreminjajo.
Do vhoda stavbe, ki je umaknjena na sredo parcele, vodijo stopnice, pokrite s konzolnim nadstreškom. Klet in visoko pritličje sta kvadratnega tlorisa, nadstropje je večje in se preveša čez spodnji del stavbe.
Konstrukcijska zasnova hiše je izčiščena. Opredeljujejo jo vidni vertikalni jekleni stebri, povezani s prečnimi nosilci. Fasadi markantnost dodatno dajejo rdeče steklene površine, katerih odtenki se glede na zunanjo svetlobo spreminjajo. Streha, ki je osem metrov na tlemi, je asfaltirana.
Na pročelju se odsevata tudi okoliški prostor in dogajanje.
Nova arhitektura in novosti v vsakdanu
Ob stavbi, ki je nastala ob arhitektovi prevzetosti nad ameriško arhitekturo, kot v svoji knjigi piše tudi Zupančič in ki na tej ravni v času svojega nastanka izraža odpiranje nekdanje države, pa je mogoče to razbirati tudi na drugih ravneh.
"Konec šestdesetih let je prišlo pri nas do liberalizacije, kar se je poznalo v gospodarskem in političnem življenju, pa tudi v vsakodnevnih stvareh, in ne nazadnje tudi v arhitekturi," še piše avtor v knjigi o ljubljanskih stavbah.
Objekt je kot stavbna dediščina vpisan v register kulturne dediščine.
Objekt, ki je kot stavbna dediščina vpisan v register kulturne dediščine, je do leta 2007 propadal. Po prenovi pa si je v njem svoje prostore uredila odvetniška družba.
