Ponedeljek,
16. 12. 2013,
9.19

Osveženo pred

2 leti, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Bolšoj Jay Z Marina Abramović

Ponedeljek, 16. 12. 2013, 9.19

2 leti, 9 mesecev

Največji spodrsljaji v svetu umetnosti 2013

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Napad s kislino, še ena ponesrečena restavracija starodavne slike in tudi precej seksizma in rasizma. Vse to so spodrsljaji, ki so leta 2013 zaznamovali svet umetnosti.

1. Restavrirana freska dinastije Čing

Lani je grozo in smeh izzvala restavracija portreta Jezusa, ki jo je zakrivila Cecilia Gimenez, letos so bili na vrsti člani dinastije Čing. Ti so po 117 tisoč evrov vrednem restavratorskem podvigu dobili videz Disneyjevih junakov, slaba izbira restavratorjev pa je dva kitajska vladna uslužbenca stala službo.

2. Gagosianova pregledna razstava moške umetnosti

Tudi leta 2013 se je še vedno dogajalo, da so kuratorji na preglednih razstav pozabili vključiti ženske. Gagosianova razstava The Show Is Over je namreč med 35 umetniki gostila zgolj eno umetnico, in sicer Kim Gordon. Ko je ta to nesorazmerje omenila na Twitterju, je galerist Larry Gagosian dejal le, da je presenečen nad seznamom, glede katerega pa kljub glasnim kritikam ni storil ničesar. Da bi bila mera polna, je letos slikar George Baselitz v intervjuju za Spiegel dejal, da je pač dejstvo, da ženske ne slikajo preveč dobro, nato pa še potarnal, da nihče ne obiskuje njegovih razstav. Po takšnih izjavah pretiranega sočutja ni bil deležen.

3. Walmart je prodajal ponaredke Banksyjevih del

Ironija leta se je zagotovo pripetila ameriški trgovski verigi Walmart, kjer so se odločili, da bodo prodajali ponarejena umetniška dela. Da bi bila stvar še bolj ironična, so v svojih prodajalnah ponujali platno z Banksyjevim motivom, na katerem piše Uniči kapitalizem. Po opozorilih so platna umaknili iz prodaje, danes pa ti ponaredki na trgu dosegajo tudi ceno okoli 600 evrov.

4. Ulični prodajalec prodajal originalna Banksyjeva dela

Za precej manj kot 600 evrov pa ste lahko letos med Banksyjevim gostovanjem v New Yorku kupili originalna dela tega uličnega umetnika. Banksy je namreč kot eno od svojih umetniških instalacij v New Yorku postavil stojnico, kjer je po smešno nizkih cenah prodajal svoja dela. Spodrsljaj za vse, ki so to priložnost izpustili misleč, da gre za Walmartova platna, in zmaga za tiste, ki so z nakupom na stojnici mimogrede zaslužili več tisoč evrov.

5. Neskončna drama v Bolšoj teatru

Začelo se je januarja z napadom s kislino, ki jo je v obraz dobil umetniški vodja Bolšoj teatra Sergej Filin. Iskanje krivca je svetu razkrilo grozljive razmere, ki vladajo v tej najuglednejši umetniški ustanovi v Rusiji, od hudega rivalstva do obtožb, da se morajo njihove plesalke prodajati bogatim in uglednim gostom. Filin je v napadu skoraj v celoti izgubil vid, gledališče pa je vmes dobilo novega direktorja, čigar glavna naloga je, da pomiri razvnete strasti.

6. Kuponska prodaja sicer brezplačnih vstopnic

Metropolitanski muzej umetnosti je letos ljubiteljem umetnosti na spletni strani za kuponsko prodajo ponudil znižano vstopnico za 18 dolarjev oziroma 13 evrov, le da so pri tem pozabili povedati, da muzej obiskovalcem ne zaračunava vstopnine, temveč zgolj "predlaga", da ob vstopu donirajo 25 dolarjev oziroma 18 evrov.

7. Nacionalistična umetnost Charlesa Kraffta

Seattelski umetnik je leta okraševal keramične izdelke z nacističnimi simboli in podobami, ki so jih v svetu postmoderne umetnosti vsi dojemali kot ironične. Razstavljeni so bili v muzeju umetnosti v Seattlu, kupovali so jih celo judovski zbiratelji umetnin. A letos se je po seriji njegovih zapisov na Facebooku in v podcastih izkazalo, da Krafft v svojih delih ni prav nič ironičen, temveč da simpatizira z nacisti in celo verjame, da je bil holokavst zgolj namerno napihnjen mit. Odkritje je še enkrat odprlo vprašanje, kako umetnikove osebne vrednote vplivajo na to, kako ocenjujemo umetniška dela.

8. Jay Z-jev psevdoumetniški performans

Letošnje leto je zaznamovala Marina Abramović oziroma zvezdniki, ki so se letos odločili slediti njenim tehnikam performansa. Jay Z je za snemanje spota za skladbo Picasso Baby v galeriji Pace na Manhattnu zbral številne slavne osebnosti iz sveta umetnosti in zabave, nato pa njim in obiskovalcem šest ur rapal svojo skladbo. Vmes se je seveda pojavila tudi babica performansa, zaradi česar so številni pripomnili, da je šlo za dan, ko je umrla umetnost.

9. Renoirjevo delo v poceni trgovini

Neko dekle je letos v trgovini s poceni rabljenimi stvarmi za sedem dolarjev oziroma pet evrov kupilo sliko, za katero se je pozneje izkazalo, da gre za originalnega Renoirja. Delo Pokrajina na bregu reke Sene naj bi bilo vredno med 55 in 73 tisoč evri, a še preden so delo poslali na dražbo, je muzej iz Baltimora naznanil, da gre za ukradeno delo, ki je iz njihovega muzeja izginilo leta 1951. Zgodba je dobila nov zaplet, ko je neka oseba prepoznala delo, ki naj bi v domu najditeljice viselo že več kot 50 let. Renoirjevo delo ima trenutno pri sebi FBI.

10. Ministrstvo za kulturo odvzelo sredstva številnim umetniškim programom

Čeprav na zadnjem mestu, slovenski spodrsljaj nikakor ni najmanjši. Te dni so kulturni ustvarjalci v Sloveniji dobili odločbe ministrstva za kulturo, ki je za prihodnja štiri leta odreklo financiranje odmevnim projektom, kot so Mesto žensk, festival sodobnega plesa Front@, Imago Sloveniae, pa gledališkim projektom Via Negative in Mini teatra. V zadnjem primeru naj bi ministrstvo financiranje enega najuspešnejših gledališč pri nas prekinilo tudi na podlagi pavšalnih ocen njegovega dela in napačnega branja finančnih podatkov.