Mineva 450 let od smrti Michelangela

Eden največjih umetnikov vseh časov se je rodil v Cepreseju ter pozneje živel v Rimu, Firencah in Bologni. Poslikal je Sikstinsko kapelo in sklenil svoje življenjsko delo s kupolo na baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Michelangelo se je s 13 leti začel učiti v Ghirladaiovi delavnici v Firencah. Od leta 1489 je v krogu umetnikov na dvoru Medičejcev spoznaval antično plastiko in se humanistično izobrazil. V Firencah je izklesal verjetno svoje najbolj poznano kiparsko delo, Davida. Ta mojstrovina je narejena iz enega kosa marmorja iz kamnolomov v Carrari. Njegova prav tako svetovno poznana kiparska mojstrovina Pieta pa je danes v baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Od leta 1505 je v Rimu po naročilu papeža Julija II. izdeloval njegovo grobnico, vendar je moral delo velikokrat prekiniti zaradi drugih nalog, predvsem zaradi poslikave stropa Sikstinske kapele. Nagrobnik je tako izdeloval kar 40 let, na koncu pa je bil nagrobnik v skromnejši obliki postavljen leta 1547 v rimski cerkvi Sv. Petra v vezeh. V središču je znamenita Michelangelova figura Mojzesa.

Strop Sikstinske kapele je poslikal v letih 1508–1512, nanj pa naslikal devet prizorov iz Stare zaveze. Razvrščeni so v tri skupine po tri slike in predstavljajo stvarjenje vesolja, stvarjenje ter padec Adama in Eve ter zgodbo o Noetu. Poslednjo sodbo na oltarni steni je začel slikati leta 1534. Ko jo je končal, so ga zaradi golote naslikanih likov obtožili obscenosti in proti njemu sprožili cenzorsko kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na umetnikovi strani. Po Michelangelovi smrti je sporna mesta na freski s tančico prekril Michelangelov učenec Daniele da Volterra.

Od leta 1516 je po naročilu papeža Leona X. v Firencah zasnoval medičejsko kapelo v cerkvi San Lorenzo, ki velja za enega njegovih najveličastnejših dosežkov.

Od leta 1547 je kot glavni arhitekt bazilike sv. Petra projektiral osrednji cerkveni prostor s kupolo. Izdelal je tudi načrt za glavni trg na Kapitolu. V tlak je zarisal elipso, sredi trga pa stoji kip rimskega cesarja Marka Avrelija.

Michelangelo je umrl v Rimu v 89. letu. Njegovo truplo so prinesli v Firence, kjer je pokopan v baziliki Santa Croce, kot je bila njegova zadnja želja.

Kot kipar je Michelangelo v monumentalnih plastikah neminljive lepote antične vzorce nadgradil s pretresljivo človečnostjo. Njegove vsebinsko skrbno zasnovane slike in freske so primer izrazito plastičnega slikarstva. Kot arhitekt pa je v renesančno skladnost vnesel individualno noto in dinamiko, ki je že nakazovala barok. Pisal je tudi poezijo. Svoje sonete je posvetil prijateljici Vittoriji Colonni.

Vse dozdajšnje vedenje in znanje o tem izjemnem umetniku, dopolnjeno z novimi dognanji, je dostopno tudi v knjigi Večni Michelangelo, ki jo je založba Mladinska knjiga lani izdala v sodelovanju z italijansko založbo Scripta Maneat. Po vsem svetu je izšlo samo pet tisoč izvodov, od tega 300 v slovenskem prevodu.