Ponedeljek, 21. 11. 2016, 13.42
7 let, 1 mesec
Dolgo izgubljena izjemna primerka slovenske umetnosti odkupili za 140 tisoč evrov
Poročali smo že, da so v Narodni galeriji dobili na novo odkriti sliki Ptičar in Prestar baročnega slikarja Fortunata Berganta, ki sta od konca druge svetovne vojne veljali za pogrešani. Njun zadnji zasebni lastnik ju je našel po naključju, zdaj pa Narodni galeriji prodal za 140 tisoč evrov.
Kustos Ferdinand Šerbelj ob novi pridobitvi Narodne galerije, ki sta dolgo veljali za pogrešani, pravi, da gre za izjemen primerek žanrskega slikarstva iz časa baroka. Zato ti brez dvoma spadata v zbirko umetnostne institucije, kar so zagotovili z odkupom od zasebnega lastnika. Jeseni bodo deli na razstavi posvečeni slikarju Fortunatu Bergantu predstavili tudi širši javnosti.
Izgubljeni deli sta bili ves čas v Ljubljani
Za sliki Ptičar in Prestar baročnega slikarja Fortunata Berganta, za katerima se je izgubila sled po drugi svetovni vojni, so se strokovnjaki bali, da sta izgubljeni za vedno. Vendar sliki sploh nista bili daleč. Dobro shranjeni v Ljubljani sta bili v prehajanju iz generacije v generacijo založeni, dokler ju ni na veliko presenečenje odkril njun zadnji lastnik. Ta se je tako v začetku leta obrnil na Narodno galerijo.
Sliki sta izjemna primerka žanrskega slikarstva iz časa baroka. V Sloveniji so primerki žanrskega slikarstva redki, tako kakovostnih, kot sta Bergantovi sliki, pa jih sploh ne poznamo.
Hitro so se poenotili glede cene
Za umetnini, ki sta zdaj že v zbirki Narodne galerije, pravijo, da so se hitro poenotili glede cene odkupa. Dogovorili so se za obročno odplačevanje, sliki pa sta tako dvotretjinsko že odplačani.
Sliki sta dobro ohranjeni
Deli, ki ju bodo zdaj restavrirali, sta dobro ohranjeni. Slika Prestar je sicer rahlo poškodovana z orožjem, najverjetneje s pištolo na šibre. To priča, da gre za zelo staro poškodbo, saj so šibre poznali v 18. stoletju.
Strokovnjaki domnevajo, da sta najdeni sliki del cikla petih čutov, vendar da sta se ohranili samo Ptičar in Prestar. Prva tako predstavlja okus, druga pa sluh, so še interpretacije. Kot še poudarja Šerbelj, so primerki žanrskega slikarstva pri nas redki, tako kakovostni, kot sta Bergantovi sliki, pa jih sploh ne poznamo.
Slika Prestar je rahlo poškodovana, najverjetneje s pištolo na šibre. To priča, da gre za zelo staro poškodbo, saj so šibre poznali v 18. stoletju.
Samosvoj baročni umetnik
Fortunat Bergant je bil najbolj samosvoj umetnik 18. stoletja na Slovenskem. Šolal se je na akademiji sv. Luka v Rimu.
Kljub suverenemu obvladovanju stvarnih form je svoje upodobljence predrugačil. Delal je za mecene in za podpornike, kot so bili Raspi, Erbergi, Codelliji in Tauffererji. Poleg nabožnih del, prežetih z ekstatičnimi zamaknjenji protagonistov, je ustvarjal tudi psihološko poglobljene portrete plemiških sodobnikov, so o slikarju zapisali na spletni strani Narodne galerije.
5