Še pred dnevi je bilo peščeno parkirišče ob ljubljanskem lokalu Lepa žoga le eno od mestnih avtomobilskih postajališč, vse dokler niso na njem po naključju odkrili dela rimskega nagrobnika.
Naključno arheološko odkritje
"Bil je lep sončen dan in s kolegico sva šla do peščenega parkirišča na obrobju Tivolija, ob Celovški cesti. Tam sem na tleh opazil kamen izrazito sive barve, na katerem so bile vklesane črke. Da gre za nekaj posebnega, me je opozorila ravno barva kamna, saj mi je kot dolgoletnemu vodniku po Ljubljani in Ljubljanskem barju dobro poznano, kako je videti podpeški kamen, ki so ga uporabljali za gradnjo rimske Emone," svoje odkritje opisuje najditelj, ki je na del rimskega nagrobnika na ljubljanskem parkirišču naletel po naključju.
O najdenem je s fotografijo in pripisom obvestil kustosinjo za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana dr.Bernardo Županek. Kamen, ki je bil že na fotografiji videti rimski, si je strokovnjakinja s kolegom arheologom Matjažem Bizjakom ogledala na lokaciji, kar pa je njegov izvor dokončno potrdilo.
Kamen je ležal neposredno na vhodu na parkirišče, kar pomeni, da je čezenj zapeljal vsak avto, ki je tam parkiral, zato sta arheologa iz ljubljanskega mestnega muzeja nemudoma izvedla zaščitna arheološka izkopavanja. Del rimskega nagrobnika sta prenesla v konservatorsko delavnico muzeja, kjer ga bodo očistili malte, s katero je prekrit.
S pokopališča med zidake gradbenega poslopja
Glede na to, da so na njem tudi napisi, bodo izvedli še epigrafsko analizo, proučila ga bo strokovnjakinja za vedo o antičnih napisih. Med tem, kar je bilo mogoče razbrati do zdaj, je beseda caryssimi, pojasnjuje Bernarda Županek, kar pomeni najdražji, najdražjemu. Komu je namenjen napis, za zdaj še ne vedo. Ta, ki to posveča, pa ima moško ime, ki ga za zdaj ne morejo še v celoti razbrati. Več bo seveda jasno po natančni preučitvi.
O odkritju Bernarda Županek še pravi, da domneva, da je bil seveda najprej nagrobnik na emonskem pokopališču, pozneje pa so ga kot gradbeni kamen uporabili pri gradnji gospodarskega poslopja, ki je nekoč stalo na prostoru današnjega parkirišča. Od tod tudi razlog, da je na njem še vedno toliko malte.
Po ogledu lokacije arheologinja še pravi, da ni verjetno, da bi bilo tam mogoče najti še kakšno arheološko ostalino, saj ni videti, da bi bil kamen prelomljen in bi tako lahko domnevali, da je v bližini še kakšen njegov del. Ob nadaljnjem pregledu parkirišča niso našli ničesar drugega, zato sklepajo, da je bil pri gradnji uporabljen le ta kos.
Odkritje, ki je ležalo pred nogami
Ker so "najdbe rimskih nagrobnikov – navadno sicer v manj nenavadnih okoliščinah – razmeroma redke: v glavnem je bila večina najdena in identificirana v 19. in 20. stoletju", kot so zapisali na spletni strani Mestnega muzeja Ljubljana, je to naključno odkritje, ki je ležalo pred nogami, še toliko bolj neverjetno, navdušujoče.
Rimske nagrobnike se v današnjem obdobju v Ljubljani najde le še pri izkopavanjih, a tudi te so redke, so še zapisali. "Pri pričujoči najdbi gre za nagrobnik s severnega grobišča Emone, ki je imelo en odsek tudi v to smer, ob cesti skozi današnjo Šiško, ki je tekla proti naselbini v Kranju (rimski Carnium)."
Najdeni del rimskega nagrobnika bo del depoja mestnega muzeja
4
