Amerikanka: odkrito o rasi in razredu

Avtorica: Chimamanda Ngozi Adichie Prevajalka: Gabrijela Babnik Založba: Sanje Cena: 17,95 evra

Chimamanda Ngozi Adichie je tisti glas, ki ga slišimo v skladbi Beyonce z naslovom Flawless in ki razloži, kaj pomeni feminizem. Preden zamahnete z roko, češ, kaj pa Beyonce ve, naj dodamo, da je roman Chimamande Ngozi Adichie Amerikanka, ki ga je v slovenščino prevedla Gabrijela Babnik, leta 2013 prejel nagrado ameriških kritikov za najboljšo knjigo leta.

Amerikanka, roman, po katerem že snemajo film, je bogata pripoved o življenju v različnih svetovih. Skozi zgodbi mladih zaljubljencev, Ifimelu in Obinzeja, se avtorica sprehaja med Afriko, Ameriko in Evropo, med Nigerijo, ZDA in Veliko Britanijo, tremi svetovi, v katerih različno vlogo odigrajo rasa, razred in spol, kategorije, ki, če njihovega učinka ne občutimo, razkrivajo našo privilegiranost.

Življenjska zgodba Ifimelu in Obinzeja ter njunega sorodstva je elegantna pletenina osebnih in družbenih okoliščin, posamezničine trme in družbene ignorance, stvari, ki jih lahko nadzorujemo sami, in okoliščin, ki nas neizbežno zaznamujejo. Chimamanda Ngozi Adichie s časovnimi in občasnimi asociativnimi preskoki vzdržuje ritem, zaradi katerega se je od knjige težko posloviti, njena iskrenost in vpletanje dogodkov, kot je predsedniška kampanja Baracka Obame, pa knjigi dajeta posebno svežino in relevantnost.

Čeprav bi na prvi pogled usodo nigerijskih izseljencev in izseljenk morda označili za nam nekoliko oddaljeno, roman ponuja dovolj točk za poistovetenje, sploh v času, ko se številnim mladim zdi, da je odhod v tujino edina možnost za preživetje, in ko se nam zaradi kulturnega vpliva ZDA in Velika Britanija zdijo nekoliko bližje, kot so v resnici. Avtorica je roman sicer napisala zaradi zaznavanja ignorance glede Afrike, a v podobno ignoranco, stereotipe in omejene možnosti smo ujeti tudi v manj uglednih delih Evrope, čeprav bi bilo naivno trditi, da gre za enake ali celo podobne razsežnosti.

Chimamanda Ngozi Adichie širši kontekst zgodbe komentira s pomočjo junakinjinega bloga o rasi v ZDA, s svojimi opažanji o razlikah med temnopoltimi Američani in temnopoltimi Afričani v ZDA pa načenja tudi kompleksna in manj prijetna vprašanja o drugosti ter tem, v katerih družbah rasa obstaja in v katerih ne. Svetovljanski roman, ki ga kmalu čaka filmska priredba, tako poleg literarne prinaša tudi sociološko vrednost.