Četrtek, 9. 5. 2019, 16.01
5 let, 6 mesecev
50 let Radia Študent: kaj je prvi neodvisni študentski radio v Evropi danes? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
Radio Študent danes deluje v 6. in 7. nadstropju bloka XIV v študentskem naselju v Rožni dolini, oddajati pa so začeli v kletnih prostorih bloka VIII.
Na današnji dan 50 let praznuje Radio Študent, ki je vse od svojega nastanka ohranil samosvojo držo, kritično misel, alternativni glasbeni program, ustvarjalnost in tako vlogo refleksivnega medija. V različnih družbenih okoliščinah ter z generacijami sodelavcev in sodelavk, ki so ga in ga še vedno ustvarjajo, se je skozi koncept neodvisnosti in alternativnosti vsakokratno tudi opredeljeval.
V kletnih prostorih Doma VIII v študentskem naselju v Rožni dolini je Radio Študent (RŠ) začel kot prvi neodvisni študentski radio v Evropi oddajati 9. maja 1969. Bil je neposredna posledica vseevropskega študentskega gibanja leto prej. Na demonstracijah v Ljubljani so študentje opozarjali, da jugoslovanski socialistični režim ne udejanja svojih lastnih deklaracij, in protestirali proti slabšanju svojega socialnega položaja. Središče upora je bila Filozofska fakulteta v Ljubljani, kjer je dozorela odločenost za razširjanje zunajparlamentarne opozicije, t. i. nove levice.
RŠ je ob svojem nastanku hitro presegel idejo medija, ki informira študentsko populacijo, in postal spremljevalec ter generator družbenih gibanj. Vzpostavil se je kot prostor svobodne in kritične misli, družbene refleksije, teorije, progresivne glasbe in druge kulture, zagovornik človekovih pravic, ki daje glas družbeno spregledanim temam in skupinam. Ob letošnji 50. obletnici praznuje tudi 19 let feministične radijske oddaje Sektor Ž, ki so prvič predvajali 13. decembra 2000.
Več kot 200 sodelavcev in sodelavk
Danes skupnost RŠ oblikuje več kot 200 sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo 17 ur programa v živo na dan. Iz kletnih prostorov so se pred leti preselili v 6. in 7. nadstropje bloka XIV v študentskem naselju v Rožni dolini.
RŠ, ki je prehodil različne družbene trenutke, se do njih kritično opredeljeval, jih angažirano tudi soustvarjal in z vsako generacijo vedno znova tudi preizpraševal, definiral položaj ter vsebine svoje alternativne identitete, je vse do danes ohranil tudi svojo pomembno težnjo po samoorganizaciji in samoupravljanju. In kaj pomeni biti "neodvisen v danih dekadah", se sprašuje odgovorna urednica RŠ Polona Torkar.
Radio Študent - medijski prostor kritične misli in progresivne kulture - je vse do danes ohranil tudi svojo pomembno težnjo po samoorganizaciji in samoupravljanju, med drugim poudarja odgovorna urednica Polona Torkar. Sopotnica neodvisnosti radia pa je svoboda poročanja.
"Površinsko bi najverjetneje držalo, da je na začetku šlo za medij, s katerim so študentje dobili svoj glas in prostor za artikuliranje teženj, ki so takrat bile v smeri biti bolj ideološko pravilen kot oblast, ki so jo videli kot skorumpirano in s segregiranimi oblikami moči, kar je bilo v nasprotju z ideologijo," uvid v zgodovino podaja sogovornica, sicer tudi spikerica, ki RŠ sooblikuje že 12 let, zadnje leto pa tudi v prej omenjeni vlogi.
Na frekvenci FM 89,3 od samega začetka ponujajo politične, družbene in kulturne vsebine, ki sicer niso bile prisotne v prevladujočem medijskem prostoru. Čeprav so se vedno ukvarjali tudi s študentsko problematiko, so obenem ves čas presegali nagovarjanje zgolj študentske populacije in bil radio družbenega pomena. V osemdesetih je RŠ na primer podprl alternativno gibanje, vlogo je odigral tudi pri politično prelomnih dogodkih, recimo pri aferi JBTZ.
V etru Radia Študent še danes velja troedina struktura, ki jo sestavljajo tehnik, glasbeni opremljevalec in spiker.
Čas osamosvajanja
Ena od pomembnih er v zgodovini RŠ je obdobje od 80. let do osamosvojitve, "ko je bil kanal za neposredne informacije zelo dobrodošel. Radio je po svoji naravi še vedno eden izmed hitrejših medijev in v tem smislu lahko nadzoru marsikdaj uide," pravi Polona Torkar. RŠ je bil tako pomemben informacijski in refleksivni sopotnik družbenih gibanj, ki so vodile v osamosvojitev, "tudi zaradi sodelavcev in sodelavk, ki so bili povezani in tako ali drugače neposredno vključeni v dogajanje".
Da je bil v tistem času eden izmed pomembnih kanalov informiranja, pričajo tudi ratingi, saj je imel, kot pove sogovornica, v tem obdobju največ poslušalcev v svoji zgodovini.
Avdicije za nove kadre Radia Študent izvedejo vsako leto. Zanje je veliko zanimanja, nanje pa se prijavljajo ljudje različnih socialnih in etničnih ozadij, kar je prav tako pomembno pri oblikovanju vključujoče medijske krajine.
Alternativna kulturna produkcija
"RŠ ohranja identiteto medijskega subjekta, ki spremlja lokalno alternativno in nekomercialno kulturno produkcijo, ki drugje večinoma ne dobi prostora, in to počne izrazito neodvisno. Na uredniško politiko radia namreč ne vplivajo nobeni zunanji dejavniki, odločilne so zgolj vsebinske presoje urednikov in redaktorjev. Prav tako Radio Študent vzpostavlja neodvisnost navznoter, s tem da vsakemu sodelavcu zagotovi pravico soodločanja pogosto tudi o najpomembnejših rečeh, ki zadevajo radio kot institucijo," pomen in vlogo RŠ vidi urednik glasbe Žiga Pucelj.
Fonoteka Radia Študent
Sicer pa je "RŠ predvsem eden od aktivnih dejavnikov celotne zgodovinsko močne tukajšnje alternative kulture. Na področju glasbe je na primer tisti, ki čez desetletja prvi osvetljuje in širši javnosti predstavi številne mlade kreativne glasbene zasedbe in posameznike," tudi poudari Pucelj.
To počne tudi s projektom Klubski maraton, turnejo mladih glasbenikov po domačih klubih, "s katero je Radio Študent tukajšnji javnosti prvi predstavil velik delež glasbenih izvajalcev, ki so nato v prihodnjih letih ključno krojili in še krojijo sceno lokalne alternativne glasbe. Ali s festivalom Tresk, katerega vsebinski poudarek je izpostavljanje domače glasbeno-založniške dejavnosti."
V radijski fonoteki, ki nastaja že 50 let, hranijo več kot 30 tisoč fizičnih nosilcev glasbe, najstarejši med dokumentirani pa segajo v 60. leta. Največ je CD-jev, teh je okoli 20 tisoč, približno deset tisoč je vinilnih plošč, preostalo pa so trakovi in kasete.
Prostor za prezrto
Glasbeni program Radia Študent daje prostor glasbi in izvajalcem, ki ne najdejo podpore drugje v medijski krajini. "Glasbena redakcija vztraja v dajanju pobude strokovnim sodelavcem, kompetentnim za izpostavljanje kakovostnih presežkov po profilu izjemno širokega nabora alternativnih in umetniških glasb," še pravi Žiga Pucelj. Glasbeni profil Radia Študent je izjemno širok in heterogen, odraža tako širino scene kot poglede in znanja ter svobodo kritičnih novinarjev in radijskih sodelavcev, da predstavljajo vsebino, v katero resnično verjamejo, dodaja radijski glasbeni urednik.
Fonoteka - več kot 30 tisoč fizičnih nosilcev
Velik del (i)zbrane glasbe Radia Študent je tudi v digitalni obliki, a posebno in pomembno v današnjem času je to, da v etru predvajajo glasbo s fizičnih in digitalnih nosilcev v razmerju 50 : 50.
Velika kulturna dragocenost RŠ je tudi v fonoteki, ki nastaja že 50 let in kjer hranijo več kot 30 tisoč fizičnih nosilcev glasbe, najstarejši med dokumentirani pa segajo v 60. leta. Največ je CD-jev, teh je okoli 20 tisoč, približno deset tisoč je vinilnih plošč, preostalo pa so trakovi in kasete. Velik del (i)zbrane glasbe je tudi v digitalni obliki, a posebno in pomembno v današnjem času je to, da v etru predvajajo glasbo s fizičnih in digitalnih nosilcev v razmerju 50 : 50.
Fizične nosilce so v pol stoletja naročali, nekatere so jim podarili, ob vzpostavljenih stikih s tujino pa so jih, predvsem iz Velike Britanije, dobivali tudi iz prve roke, kar velja predvsem za LP-plošče. V preteklosti so jih veliko pridobili od izvajalcev in založb, nekaj teh povezav se je ohranilo do danes, o poteh do fonoteke RŠ pripoveduje Brigita Gračner.
Pred desetimi leti, ob 40-letnici RŠ, je ob spominjanju za Mladino eden njegovih prvih glasbenih urednikov Dragan Bulič pojasnil, da so tudi sami nosili plošče v fonoteko. "Bilo nas je nekaj razmeroma premožnih v smislu, da smo še živeli pri starših in smo lahko svoj denar investirali v glasbo," je ob takratni obletnici za omenjeni tednik povedal Bulič.
Brigita Gračner, fonotekarica Radia Študent
Sekcija Drek
V glasbeni radijski zakladnici je tudi nekaj unikatnih projektov, posnetkov z različnih koncertov, ki so se zgodili na primer v sklopu Novega Rocka ali pod okriljem organizacije Škuc, pa še nekaj drugih biserov, ki jih ni zabeležil nihče razen RŠ, je poudarila Brigita Gračner.
V sklopu LP-plošč pa obstaja tudi sekcija, imenovana Drek. Svoj prostor ima na eni od najvišjih polic. "To ne pomeni, da je to glasba, ki bi jo morali obsoditi kot ničvredno, temveč gre za posebno sekcijo, kamor so v preteklosti fonotekarji in tudi preostali, ki so krojili glasbeni okus radia, uvrstili glasbo, ki naj je ne bi vrteli v etru, a so jo vseeno shranjevali," pojasni fonotekarica. Med njimi je mogoče najti na primer Miho Kralja in nekatere "jugocvetke".
"V sekciji Drek so tudi ustvarjalci, ki bi jih brez slabe vesti uvrstili pod drugo žanrsko sistematizacijo," še pravi Brigita Gračner.
"Ena od pomembnejših vlog, ki jo igra RŠ, je po mojem prepričanju in izkušnji njegova izobraževalna vloga," pravi Žan Zupan, ki dela aktualnopolitični redakciji (APR) in je tudi predstavnik honorarnih sodelavcev v sedemčlanskem svetu zavoda.
Izobraževalna institucija
"Ena od pomembnejših vlog RŠ je po mojem prepričanju in izkušnji njegova izobraževalna vloga," pravi Žan Zupan, ki dela v aktualnopolitični redakciji (APR) in je tudi predstavnik honorarnih sodelavcev v sedemčlanskem svetu zavoda. Avdicije za nove kadre izvedejo vsako leto. Zanje je veliko zanimanja, prijavljajo pa se ljudje različnih socialnih in etničnih ozadij, kar je prav tako pomembno pri oblikovanju vključujoče medijske krajine.
"Sodelavce izobrazimo za opravljanje celotnega produkcijskega procesa radia. RŠ ima specifično delitev dela, ki z izjemno nacionalnega radia pri drugih izginja. V etru velja troedina struktura, ki jo sestavljajo tehnik, glasbeni opremljevalec in spiker. To je tudi nekaj, kar je povezano s kontinuiteto naše institucije," pravi Žan Zupan. Tehniki RŠ pa so izobraženi tudi na tej ravni, da predvajajo glasbo s starejših nosilcev zvoka, od trakov do LP-plošč.
Ob ažurnosti je pomemben del uredniške politike Radia Študent, ki ne podlega hitri produkciji ter zgolj povzemanju in s tem reproduciranju medijskih vsebin, čas, namenjen poglobljenim in avtorskim prispevkom, poudarja urednik aktualnopolitične redakcije Antun Katalenić.
Čas je vrednota in merilo
Pomemben del uredniške politike RŠ, ki ne podlega hitri produkciji ter zgolj povzemanju in s tem reproduciranju medijskih vsebin, je čas, namenjen poglobljenim in avtorskim prispevkom, ki imajo s tem tudi dolgoročno vrednost. Ob ažurnosti je to "naša pomembna funkcija", pravi urednik APR Antun Katalenić.
RŠ s specifičnim načinom financiranja - viri so ŠOU, marketing in projekti - ter notranjo pravno ureditvijo, ki zagotavlja demokratično izbiro urednikov in poslovodstva, ohranja neodvisnost, s to pa je povezana svoboda za obravnavo različnih kulturnih in političnih vsebin, še poudarja sogovornik. Za APR pravi, da nosi svoj uporniški duh in izpostavi pomen časa, ki ga v nasprotju s hitro produkcijo medijskih vsebin namenjajo poglobljeni pripravi prispevkov.
Čas za poglobljeno obravnavo v obliki dolge oddaje pa odmerjajo tudi v etru. Kar bi bilo lahko drugje zavrnjeno, češ da ljudi to ne zanima in da tega nihče ne bo poslušal, svoj prostor dobi na valovih RŠ. V tem procesu in s tem načinom dela pa izobražujejo sebe in poslušalstvo.
Na RŠ sta tudi dve manjšinski oddaji v srbskem in hrvaškem jeziku, brez sinhroniziranja. "Tako kot pri vseh preostalih oddajah velja svoboda, kar se čuti v vsebinah. Tudi na tem področju RŠ opravlja svoje poslanstvo, daje glas različnim skupinam," je prepričan Antun Katalenić, ki je med drugim tudi soavtor oddaje v hrvaščini.
"Bi si pa želel, da bi imel RŠ danes večjo vlogo v celotnem medijskem prostoru, v smislu določanja narativov," še pravi urednik APR. K temu prispeva dodelitev digitalne frekvence DAB+, s katero ta medij pridobiva nacionalni doseg. Če so bili valovi RŠ še pred kratkim omejeni na Ljubljano in okolico, je ta zdaj slišen po celotnem avtocestnem križu, poudari Žan Zupan.
Prostor za kulturo in humanistiko
Redakcija za kulturo in humanistične vede na RŠ pokriva film, likovno umetnost, uprizoritveno umetnost, književnost, nove medijske prakse in teorijo. Posvečajo se tudi kritikam in recenziji, imajo pa na primer tudi edino redno oddajo o stripu.
"Sodelavci RŠ smo mišljenjska, novinarska in aktivistična avantgarda. Nismo aktivni le kot medij, temveč na širšem družbenem polju," pravi urednik redakcije za kulturo in humanistične vede Matjaž Zorec.
"Prostor za kulturo se v splošni medijski sliki krči, pri čemer pa lahko z veseljem povem, da imamo na RŠ v zadnjih desetih letih celo več kulturnega programa, kot smo ga imeli v preteklih desetletjih," pojasnjuje urednik Matjaž Zorec. Prizadevajo si za ažurnost, določene stvari pokrivajo aktivno in hitro, ni pa to edino merilo. "Naši prispevki imajo trajnostno vrednost, niso za mimogrede."
Pomemben del njihovega programa je tudi humanistika, refleksija. "Sodelavci RŠ smo mišljenjska, novinarska in aktivistična avantgarda. Nismo aktivni le kot medij, temveč na širšem družbenem polju," pravi Zorec.
"Tako kot v vseh svojih preteklih desetletjih je RŠ unikaten medijski prostor. Platforma, kjer lahko sodelavci ustvarjalno izvajamo stvari, za katere drugje ni prostora. V 50 letih je v tem zgodovinskem trenutku to mogoče še pomembneje, kot je bilo kadarkoli prej," dodaja urednik redakcije za kulturo in humanistične vede.
Priložnost za kakovostno delo
Ena od kontinuitet na RŠ so tudi nizki honorarji in tako je delo na RŠ pri sogovornikih mogoče razumeti kot vrednoto, zavzemanje angažiranega mišljenjskega odnosa do družbe, kot del izobraževanja in življenjske izkušnje. Ne nazadnje sodelavci RŠ ne oblikujejo le radijskega programa, temveč govorijo tudi o skupnosti.
"V smislu sodelavcev je to velik radio. To je prostor, kjer se srečujemo in družimo, ne samo delamo," o svoji izkušnji pripoveduje spiker Juš Šoltes.
"V smislu sodelavcev je to velik radio. To je prostor, kjer se srečujemo in družimo, ne samo delamo," o svoji izkušnji pripoveduje spiker Juš Šoltes.
"Sebe bom vedno dojemal kot RŠ-ovca, tudi ko ne bom več delal tu. Veliko sem dobil od te institucije in vedno ji bom poskusil dati kaj nazaj. Mislim, da ima veliko sodelavcev in sodelavk podobne občutke," pa je jasen Žan Zupan.
"Radio Študent mi daje možnost na polju lastnega interesa delovati po lastnih standardih kakovostnega dela z glasbo ter omogoča poglobljen vpogled v realnost kulturnega in političnega okolja, v katerem živim. Verjamem, da je na mojem strokovnem področju delovno mesto glasbenega urednika na Radiu Študent v tukajšnjem okolju najboljša 'služba' oz. najboljše mesto za izpopolnjevanje mojega osebnega, vsebinskega in strokovnega interesa. Drugje v medijski krajini ni prostora za tako načelno, neodvisno in kakovostno strokovno delo z glasbo," pa o svoji izkušnji pove Žiga Pucelj, ki je sodelavec RŠ že približno deset let.
Preberite še:
