Slovenija zna
Sreda, 12. 2. 2020, 19.35
4 leta, 2 meseca
Zaradi polpetov hočejo Avstrijci o Slovencih vedeti več #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,13
4
Nataša in Kris stojita za enim od najuspešnejših rastlinskih izdelkov v Sloveniji.
Maja lani smo poročali o novosti na slovenskem trgu, ko sta Kris Pavlin in Nataša Arčnik posnemala okus mesa in ustvarila 100-odstotni rastlinski polpet. V nekaj mesecih je postal hit – ne samo pri nas, ampak tudi pri Avstrijcih.
Kris Pavlin in Nataša Arčnik sta pred letom ustvarila enega od najbolj priljubljenih polpetov pri nas, ki je s pomočjo znane trgovske verige dosegel številne slovenske domove.
To niti ne bi bilo tako zanimivo, če ne bi šlo za 100-odstotno rastlinski izdelek, ki pa ima vse, kar se pričakuje od mesnega: takšen videz, zadimljeno aromo in sočnost. Kupci so ga sprejeli zelo hitro, kar je presenetilo tudi Natašo in Krisa: "Vidi se, da ko gre za vprašanje slovenske zgodbe, Slovenci stopimo skupaj."
Nato pa je prišlo še zanimanje severnih sosedov ...
Sosedje hočejo vedeti, kdo stoji za znamko
Septembra lani sta izvedla tudi akcijo v avstrijskih trgovinah iste verige, kupci pa so pokazali izjemen interes za rastlinski polpet s slovenskim podpisom.
A ni ostalo pri tem, saj so hoteli Avstrijci o njiju izvedeti več, predvsem pa se prepričati, kdo stoji za znamko. "Avstrijski kupci so stopili v stik z nama in hoteli izvedeti, ali za to zgodbo stoji velika korporacija ali gre za nekoga, ki je predan temu načinu prehranjevanja in ustvarja kot startup."
Takrat sta uvidela, da je čas za spremembo načina vodenja znamke in da se morata kot ustanovitelja bolj izpostaviti, saj ljudem očitno največ pomeni osebna zgodba, ki se skriva za znamko. Vse odtlej je komunikacija Nataše in Krisa prav takšna: svojo fotografijo in opis sta dodala celo na embalaže izdelkov in se s takšno usmeritvijo lotila ustvarjanja novih izdelkov.
Pred dnevi sta na police poslala prijazno različico "piščančjega" mesa – 100-odstotne rastlinske trakce, v prihajajočih mesecih pa pripravljata še več trajnostnih rastlinskih različic mesnih jedi.
Rastlinski trakci, s katerimi želita ponoviti uspeh polpeta:
V jezikovne spopade zaradi "klobas" in "mesa" se ne bi spuščala
Ob tem ne manjka vprašanj in celo očitkov, zakaj se lotevata rastlinskih nadomestkov mesnih jedi, češ, da je smešno nekaj brezmesnega poimenovati klobasa, salama, meso ...
V jezikovne spopade se ne bi spuščala, saj sta predvsem na strani zelene prihodnosti našega planeta, pravita. "Vse drugo je v primerjavi s tem precej nepomembno. Sicer pa poznamo tudi mesni sir, svinjsko ribico in solatne srčke." Sama z imenoma polpet in trakci nikogar ne zavajata, dodajata.
Rastlinski polpeti in trakci torej nastajajo v dobro planeta, "ker je to dolgoročno ena od poti za zmanjšanje vplivov na okolje," razlagata.
"Je pa jasno, da se nočemo odreči gurmanskim užitkom, ki nam jih ponuja meso. Pri tem ne gre za nadomestke mesa ožjim skupinam kupcev, saj ponujamo bolj trajnostno izbiro za vse," pravita. Hkrati pa je argumentov, zakaj nekdo ne je mesa, veliko, dodajata: "Okus po mesu, ki komu ne ustreza, je le eden od njih. Tako so na primer tisti, ki mesa ne jedo zaradi ugovora vesti, okus pa jim je sicer všeč, naših izdelkov zelo veseli."
Rastlinski polpet je bil sprva sicer zamišljen kot del burgerja, a ga kupci uživajo v različnih jedeh.
Naša tradicija prehranjevanja je globoko zakoreninjena in naš namen je ponuditi enostavno rešitev prehoda k rastlinskemu prehranjevanju. Če lahko s svojimi izdelki dosežemo, da vsejedci vsaj enkrat na teden posežejo po rastlinski hrani in s tem vseeno zadostijo svojim brbončicam, smo veseli, saj s tem skupaj vplivamo na bolj trajnostno prehranjevanje.
Mesna industrija je namreč ena od največjih onesnaževalk našega planeta, pri čemer kar 90 odstotkov vse prehranske industrije pomenita industrija mesa in mlečnih izdelkov.
"Mesna industrija za svojo proizvodnjo na leto ubije 150 milijard živali. Za primerjavo: za izdelavo enega govejega burgerja potrebujemo tri tisoč litrov vode, torej toliko, kot je porabimo za dva meseca prhanja, obdelavo šestih kvadratnih metrov obdelovalnih površin in proizvodnjo štirih kilogramov toplogrednih plinov. Številke so jasne in dostopne vsem."
100-odstotne rastlinske trakce predlagata kot del nadeva za tortilje.
Rastlinski polpeti suvereno umeščeni med mesnine
Prav zato so njuni izdelki v trgovinah priljubljene trgovske verige umeščeni med mesne izdelke, kar pa je med nekaterimi vegani naletelo na odpor, razlagata. "Češ, zakaj veganski izdelek postavljate ob bok mesnemu, mi si tega ne želimo. Vendar so kmalu ugotovili, za kaj pravzaprav gre, in nas podprli."
Tako jim je pripadel bistveno boljši položaj kot oddaljena veganska polica, na katero pogledajo le vegani in vegetarijanci.
"Ne, rastlinsko počasi postaja 'mainstream'. Naše izdelke zagotovo največ kupujejo vegani in vegetarijanci, vendar se vse več vsejedcev odloča za bolj trajnostno različico rastlinskega mesa, ki po pripravi in gurmanski izkušnji prav nič ne zaostaja za živalskim."
Izdelki iz rastlinskih beljakovin naj bi, po raziskavah sodeč, do leta 2054 že pomenili eno tretjino vseh zaužitih beljakovin na svetovni ravni, saj je rast industrije hrane iz rastlinskih beljakovin hitrejša kot rast mesne industrije. "Zanimiv je še podatek, da za pridelavo enega grama živalskih beljakovin potrebujemo deset gramov rastlinskih. Vprašanje je le, zakaj v tem krogu ne preskočimo živali."
Preberite še:
4