Četrtek, 8. 6. 2023, 14.22
9 mesecev, 2 tedna
Sprejmite življenjski slog, ki koristi prav vsem
Vsak evro, ki ga namenimo polnovrednejši hrani, je evro, ki ga namenimo svojemu zdravju in zdravju svojih otrok.
Ljudje se vedno bolj zavedamo, kako pomembno je uživanje polnovredne hrane, ki nam lahko pomaga do boljšega počutja in zdravja. Za lažje prepoznavanje lokalne in ekološko pridelane hrane so nam lahko v veliko pomoč označbe na živilih.
Če želimo zagotovo vedeti, da imamo na krožniku ekološko hrano, poiščimo zeleni znak. Ekološki izdelki so označeni z dobro vidnim zelenim simbolom lističa, slovenski ekološki izdelki pa imajo poleg tega znaka tudi pripis "Kmetijstvo Slovenija", kar pomeni, da gre za izdelek s slovenskim poreklom.
Nadpovprečno veliko število ekoloških kmetij
Lokalna ekološka pridelava zagotavlja najbolj trajnostno pot živila do naše mize. Ekološka hrana zagotavlja okolju bolj prijazen način pridelave hrane, prav tako pa živila z oznako EKO dodatno kontrolirajo in zagotavljajo natančno sledljivost porekla.
V Sloveniji se ekološko kmetovanje izvaja že od poznih 80. let, kontrolo ekološkega kmetovanja pa smo v Sloveniji vzpostavili leta 1998. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2020 v ekološko kontrolo vključenih 5,2 odstotka vseh kmetij, kar nas uvršča nad povprečje držav Evropske unije. Z izbiro ekološke pridelane hrane ohranjamo tudi rodovitno zemljo za prihodnje generacije.
Za ekološko pridelana živila znotraj kmetijstva Evropske unije veljajo enaki standardi, vendar je lokalna ekološka hrana boljša, ker je pobrana v času optimalne zrelosti za sadje in zelenjavo. Takšna živila imajo največ hranil in najbolj razvit okus. Uvožena hrana, pa naj bo ekološka ali ne, je pobrana predčasno in ni še razvila svojih najboljših okusov, prav tako je največ hranil v sadju in zelenjavi pri optimalni zrelosti.
Ekološki kmetijski pridelki oziroma živila morajo biti označena z enotno označbo, ko pridelek oziroma živilo prejme certifikat v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in Uredbo EU št. 848/2018. Poleg označbe ekološki se lahko uporabljajo tudi okrajšave, kot sta bio in eko. Uradni ekološki znak EU jamči enake standarde kakovosti in okoljske ozaveščenosti ne glede na državo pridelave oziroma predelave.
Nakup ekološke hrane kot dobra naložba v zdravje
Ekološka hrana je bogatega in polnega okusa ter dodatno kontrolirana in certificirana.
Uživanje ekološke hrane je eden od temeljev našega zdravja in ugodno vpliva na celotno okolje in tudi na družbo. Domače sadje, ki smo ga pridelali po ekoloških standardih, ima neprimerljivo bogatejši okus od uvoženega, ki je za pot do naših polic prepotovalo na tisoče kilometrov in je zaradi tega osiromašeno tako glede okusa kot hranilnih snovi.
Za nekatere skupine ljudi je še posebej pomembno, kakšno hrano uživajo. Poleg ostalih občutljivih skupin je za nosečnice in otroke ekološko pridelana hrana še posebej pomembna, saj otroci še nimajo razvitih vseh obrambnih mehanizmov kot odrasli ter na kilogram telesne mase pojedo več hrane kot starejši. Zato ameriški pediatri že leta svetujejo staršem, naj otrokom ponujajo zlasti ekološko sadje in zelenjavo ter sokove, če želijo, da bo vnos pesticidov preko hrane čim manjši, je povedala dr. Martina Bavec, univ. dipl. inž. kmet., redna profesorica Univerze Maribor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede.
Hrana, ki ima kar petkrat manj pesticidov
Ekološka živila rastlinskega izvora imajo kar od štiri- do petkrat manjše vsebnosti ostankov pesticidov.
Ekološka hrana je visokokakovostna hrana z bogato prehransko vrednostjo, z visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov, je bogatega in polnega okusa ter dodatno kontrolirana in certificirana.
Lokalna ekološka živila rastlinskega izvora so obrana pri optimalni zrelosti, zato vsebujejo kar največ hranilnih snovi za naše telo – imajo kar od štiri- do petkrat manjše vsebnosti ostankov pesticidov¹ v primerjavi z živili iz konvencionalne pridelave. Po drugi strani pa imajo od 20 do 40 odstotkov večjo vsebnost sestavin z antioksidativnim delovanjem.¹ Povečane vrednosti so dokazane tudi pri vsebnostih vitaminov, mineralov in drugih hranil.
Mleko iz ekološke pridelave denimo vsebuje do 60 odstotkov večje vrednosti zdravih maščobnih kislin, meso pa do 47 odstotkov večjo vsebnost nenasičenih maščobnih kislin.² Živali so namreč krmljene z ekološko krmo in se prosto pasejo na paši. V ekološkem kmetijstvu se celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali.
Hrana, prijazna človekovemu zdravju in naravi
Hrana z oznako EKO je prijazna organizmu in okolju.
Hrana z oznako EKO je pridelana in predelana po naravnih metodah in postopkih, brez uporabe umetnih barvil, arom, gensko spremenjenih organizmov, regulatorjev rasti, pesticidov in lahko topnih sintetičnih mineralnih gnojil, zato je prijazna človekovemu zdravju in naravi. Celo predelana ekološka hrana je polnovrednejša od konvencionalno predelanih živil, saj ne sme vsebovati umetnih sladil, stabilizatorjev, konzervansov, glutaminatov in drugih ojačevalcev okusa, prav tako pa v njej ne smejo biti prisotna umetna barvila, umetne arome, hidrogenirane maščobe ter gensko spremenjene sestavine.
Tudi v gostinstvu se vse več ponudnikov odloča za ponudbo obrokov iz ekoloških živil. Kot zanimivost povejmo, da ima uporaba ekološko pridelanih živil v gostinstvu vsaj za 25 odstotkov manjši okoljski odtis obroka v primerjavi s konvencionalnim.
Domače ni nujno tudi ekološko
Pridelovalce in predelovalce ekološke hrane strogo nadzorujejo.
Kakšna je razlika med pojmoma "domače" in "ekološko"? Domača hrana ni nujno tudi ekološko pridelana in predelana. Ekološka hrana z oznako je visokokakovostna hrana z bogato prehransko vrednostjo, z visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov, je bogatega in polnega okusa ter dodatno kontrolirana in certificirana.
Ekološka hrana je zaupanja vredna, ker pridelovalce in predelovalce strogo nadzorujejo. Samo ekološki izdelki imajo ekološki certifikat, ki ga kmetje pridobijo po dolgotrajnem postopku in ga morajo tudi podaljševati. Ekološka pridelava je že po definiciji Evropske komisije za promocijo ekološkega kmetovanja opredeljena kot oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle, minimizira človekov vpliv na okolje, varuje vire pitne vode in obratuje tako naravno, kot je mogoče.
Obrati z ekološko pridelavo in predelavo so izpostavljeni strogemu nadzoru in predpisom, ki omejujejo uporabo številnih kemijskih snovi. Ekološke kmetije so od vseh največkrat kontrolirane. Vsako leto se na vsaki kmetiji izvede najmanj ena ali tudi več kontrol na terenu – pregled površin, hlevov, načina ravnanja z živalmi, kontrola paše in izpustov na prosto, krme, skladišč, zapisov –, ki so lahko tudi nenapovedane. Nadzorniki vzorčijo rastlinske dele, tla, krma in končne pridelke, na podlagi kontrol ter vseh drugih relevantnih podatkov pa izdajo certifikat.
Tudi pri predelovalnih obratih in distributerjih ekoloških živil potekajo redne in dodatne kontrole, ki zagotavljajo, da je v ekoloških izdelkih najmanj 95 odstotkov ekoloških sestavin kmetijskega porekla in da ni bila v procesu uporabljena nobena nedovoljena snov.
Ko kupimo ekološko, naredimo korak v pravo smer
Ko izbiramo hrano, poiščimo zeleno označbo za ekološko hrano.
Z nakupom ekološke hrane prispevamo k ohranjanju biodiverzitete, manjšemu onesnaževanju okolja, boljšim pogojem reje za živali in ohranjanju lokalnega, kmetijskega okolja, hkrati pa ohranjamo dediščino.Ko v nakupovalni košarici pristanejo izdelki z zeleno ekološko označbo, pomagamo slovenskemu podeželju, da se še naprej lahko razvija in nam ponuja najkakovostnejša živila.
Na spletni strani nasasuperhrana.si so objavljeni ponudniki ekoloških izdelkov, tako da hrano lahko nakupimo kar neposredno pri kmetu.
Preverite tudi zemljevid ponudnikov ekološke hrane:
1. Baranski M. in sod. (2014). Higher antioxidant and lower cadmium content concentracion and lower incidence of pesticidere sidues in organically grown crops: a systematic review and meta-analysis. The British Journal of Nutrition, 112(05), 794-811.
2. Srednicka-Tober D. et al. 2016. Higher PUFA and n -3 PUFA, conjugated linoleic acid, α -tocopherol and iron, but lower iodine and selenium concentrations in organic milk: a systematic literature review and meta- and redundancy analyses. British Journal of Nutrition, page 1 of 18 doi:10.1017/S0007114516000349
