Sladki konec tedna: Fige, sveto sadje

Pozno poletje je čas, ko so fige najslajše. Med potikanjem ob morju nas gledajo z obcestnih stojnic, še boljše pa so tiste, ki jih na skrivaj naberemo kje za ovinkom. Sveže in še tople zaradi sonca so pravi sadež za razvajanje.

Človeški rod jih je odkril že zdavnaj. Pravzaprav so ena prvih rastlin, ki so jih ljudje načrtno gojili, ostanki, ki so jih našli v dolini reke Jordan, kažejo, da so bile fige priljubljene že v zgodnjem neolitiku. Če smo natančni, sta fige poznala že prva človeka na svetu, Adam in Eva, ki sta svojo goloto zakrivala s figovimi listi. Sicer pa je tudi Buda menda doživel razsvetljenje, ko je sedel in meditiral v senci figovega drevesa.

V malce manj mitološkem okolju so bili veliki oboževalci fig Rimljani. Starorimski sladokusec Mark Gavij Apicij je s suhimi figami celo hranil svoje prašiče, da bi dobili zamaščena jetra – nekakšen prašičji foie gras.

Fige so bogate predvsem z minerali, sicer pa pospešujejo presnovo, urejajo prebavo in so uveljavljeno naravno zdravilo proti zaprtju. Sveže so seveda najboljše in dokler traja sezona, si jih privoščite čim večkrat. Tudi na skutni torti, ki je ni treba peči.

Skutna torta s figami 200 gramov piškotov (albert keksi, plazma …) 70 gramov masla 1 jedilna žlica medu 400 gramov pasirane skute 300 gramov maskarponeja 200 gramov sladkorja v prahu 1 čajna žlička vaniljevega ekstrakta 8 fig

Piškote zmeljite v multipraktiku ali zdrobite z valjarjem. Zmešajte jih z medom in stopljenim maslom. Maso razporedite na dno namaščenega modela za torte, poravnajte in postavite v hladilnik za eno uro.

Zmešajte skuto, maskarpone, sladkor v prahu in vaniljev ekstrakt, da dobite enotno zmes. Zlijte jo na ohlajeno podlago iz piškotov, poravnajte in vrnite v hladilnik za vsaj štiri ure, še bolje pa je, če počiva čez noč.

Preden jo postrežete, jo obložite s figami, razrezanimi na četrtine. Za bolj sladkosnede rezine torte pokapajte z medom.