Ponedeljek, 4. 9. 2023, 10.54
10 mesecev, 1 teden
Grižljaj, ki nas resnično nahrani
Prehranska strokovnjakinja svari: "Danes potrebujemo prenovo družbe!"
Ob poplavi “priporočil” za zdravo prehranjevanje ni presenetljivo, da so družabna omrežja polna različnih videovsebin o tem in jim je praktično nemogoče slediti. Pogosto so si namreč nasprotujoča. Še več, tudi škodljiva. Velikokrat so priporočila namreč posledica neznanja pri interpretaciji strokovnih smernic prehrane za različne skupine prebivalstva. Zato so pogosto zmedeni tudi starši in ne vedo, kakšno prehranjevanje naj izberejo za svoje otroke. Zato danes potrebujemo prenovo družbe, da se bomo učili ponovno jesti, manj “zmešano” in na podlagi priporočil dejanskih strokovnjakov. Pomembno je tudi, da ne pričakujemo od hrane nekaj, kar ne more ponuditi, pravi zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu, izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.
Prepolne police trgovskih centrov, ki kupcem ponujajo širok izbor prehranskih izdelkov ter premnoga, tudi zdravju škodljiva, priporočila samooklicanih prehranskih strokovnjakov povzročajo, da posamezniki begajo od diete do diete, od prehranskih dopolnil do čudežnih živil, s katerimi obljubljajo, da nam bodo dali energijo, srečo, zdravje, pravi Rotovnik Kozjekova, ki razlog vidi tako v preveliki ponudbi, predvsem pa v zmedeni komunikaciji stokovnih smernic, ki naj bi jim sledili.
Izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek
Edine prehranske smernice, ki jim morate slediti
Izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek zagovarja, da "naj vsak je tisto, kar ima rad v okviru strokovnih priporočil, da na ta način zadosti svojim prehranskim potrebam. S tem se izognemo stresu. Ker ne jemo tistega, kar nam ne ustreza, se namreč izognemo izločanju stresnih hormonov. Seveda pa je priporočljivo, da tisto, kar imamo radi, jemo v zmernih količinah, in kot rečeno, na ta način vnesemo v telo vsa potrebna hranila. Kako bo prehrana vplivala na nas in naše zdravje, pa je odvisno tudi od količine gibanja, količine spanja in izogibanja škodljivim navadam, kot je kajenje." S temi načeli lahko učinkovito preprečimo, da postanemo prehransko bolj ranljiva skupina prebivalstva.
In kdo so prehransko ranljive oziroma ogrožene skupine prebivalstva? "To so vsi, ki ne znajo jesti. Tudi posamezniki, ki so zdravi in v telo ne vnašajo dovolj energije ter primerne količine posameznih hranil, so podvrženi motnjam prehranskega stanja, kot so podhranjenost in prekomerna prehranjenost oziroma debelost, nekritična uporaba prehranskih dopolnil in iskanje čudežnih praks," pojasnjuje Rotovnik Kozjekova.
Med prehransko najbolj ranljive skupine spadajo starostniki. Če sledijo smernicam, ki nas preplavljajo v medijih (npr. prehranska dopolnila) in ostalim popularnim trendom, kot so različne diete, se izpostavljanjo nevarnosti razvoja motenj prehranskega stanja. Zavedati se je namreč potrebno, da se s starostjo slabša delovanje prebavil. Zmanjšuje se njihova funkcija prebave in absorpcije posameznih hranil iz prebavil v telo. Zato na primer, potrebujejo višje vnose kakovostnih beljakovin. Njihove prehranske potrebe so zelo drugačne in slepo sledenje “zdravi” prehrani, ki jo podaja sodobni prodajni svet in samooklicani strokovnjaki, je za starostnikovo zdravje lahko zelo nevarno.
Kakšno hrano izbrati?
"Prizadevati si moramo, da bomo jedli kakovostno hrano, ki bo pridelana čim bližje nas, ki bo raznolika ter bo vsebovala vse, kar potrebujemo," še pravi Rotovnik Kozjekova. Vsak posameznik ima glede na svoj življenjski stil, zdravstveno stanje in nenazadnje okus svoje individualne potrebe, ki oblikujejo njegove prehranske smernice.
Izobraževanje o prehrani se mora začeti že v otroštvu
Izobraževanje o odnosu do prehrane je zato izredno pomembno. Rotovnik Kozjekova svetuje, da se ga začnemo učiti že zelo zgodaj, v otroštvu. K temu je aktivno pristopila tudi Zadružna zveza Slovenije, ki je letos lansirala kampanjo Grižljaj, ki nas resnično nahrani, s katero ozavešča, da je lokalno pridelana, predelana in distribuirana hrana, ki jo ponujajo njene kmetijske zadruge, zagotovilo uravnoteženega in trajnostnega prehranjevanja. Z njeno izbiro tudi našim najmlajšim gradimo varnejšo in prijaznejšo prihodnost.
Zakaj je lokalno pridelana hrana najprimernejša?
Lokalno pridelana hrana je hrana, ki je pridelana v vaši bližini in ni prepotovala stotine in tisoče kilometrov do vašega krožnika. Hrana, ki jo ponujajo kmetijske zadruge, je bila pridelana na družinskih kmetijah članov in partnerjev, zadruge pa so jo lokalno predelale in lokalno distribuirale. Ta način prehranjevanja ima številne prednosti, ki koristijo posameznikom, skupnostim in okolju.
Okus in svežina: Lokalno pridelana hrana je sveža, saj ni podvržena dolgotrajnemu transportu. Zelenjava in sadje imata možnost dozorevanja na rastlini in ne na poti. To pomeni tudi, da je okusnejša in bolj hranljiva.
Podpora lokalnim kmetom: Nakup lokalno pridelane hrane pomaga podpirati lokalne kmete in kmetijske skupnosti. To ohranja delovna mesta na podeželju in krepi gospodarstvo v regiji.
Manjši ogljični odtis: Ker lokalna hrana potuje krajše razdalje do vaše mize, ima manjši ogljični odtis. To pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in prispeva k boju proti podnebnim spremembam.
Večja varnost preskrbe: Odvisnost od oddaljenih virov hrane lahko privede do težav pri preskrbi, ki je tako odvisna od številnih mednarodnih dejavnikov.
Boljša sezonska usklajenost: Prehranjevanje z lokalno pridelano hrano spodbuja uživanje hrane, ki je sezonsko. To pomaga ohranjati naravni ritem in ponuja raznolikost v prehrani.
Spodbujanje biotske raznovrstnosti: Lokalni kmetovalci pogosto prispevajo k ohranjanju lokalnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti, kar je ključnega pomena za dolgoročno zdravje okolja.
Večja transparentnost in sledljivost: Krajše poti od pridelovalca do kupca so navadno bolj transparentne in ne dopuščajo možnosti za zavajanje. Tako vedno veste, od kod prihaja vaša hrana.
Ko 13.500 slovenskih družinskih kmetij stopi skupaj
Družinske kmetije z naravo živijo in so od nje odvisne. Spoštujejo in negujejo jo iz roda v rod. Kar 13.500 družinskih kmetij iz Slovenije je preko 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug povezanih v Zadružno zvezo Slovenije.
Zadružništvo je poslovni sistem h kateremu stremi sodobno gospodarstvo. V Sloveniji ima že več kot 150-letno tradicijo. Je edina poslovna oblika v lasti, upravljanju in nadzoru kmetov članov. Temelji na načelih trajnosti, pravičnosti, medsebojni solidarnosti in pomoči ter transparentnosti. Kmetijsko in gozdarsko zadružništvo je izraz prizadevanja za dobrobit slovenskega podeželja in dolgoročno prehransko varnost vseh nas.