Ocenjevanje vina je subjektivno

Strokovnjaki za vino znajo iz svoje stroke narediti znanost. Ocenjevanje vina se zdi tako zapleteno, da amaterski vinoljubec z veseljem verjame vinski oceni. Toda znanstveniki so do tega zelo skeptični. S poskusi so namreč dokazali, da je vsako ocenjevanje okusa pijače ali hrane subjektivno.

Narejenih je bilo veliko poskusov slepega preizkušanja vin, pa ljudje niso znali ločiti vina iz vinogradov grand cru od povprečnih bordojcev. V Kaliforniji na primer Robert Hodgson že od leta 2005 vsako leto organizira slepo ocenjevanje kalifornijskih vin. Njegovi rezultati so osupnili tudi poznavalce. Izkazalo se je namreč, da je le deset odstotkov profesionalnih ocenjevalcev vina pri svojih ocenah konsistentnih, pri preostalih pa so ocene nepredvidljive, saj ocene istega vina lahko odstopajo tudi za deset točk. Hodgson je tako prepričan, da so vinske medalje v veliki meri podeljene bolj ali manj kot loterija.

Podobnih poskusov je bilo še nekaj. Francoski akademik Frédéric Brochet je na primer raziskoval vpliv slovesa vina na ocenjevanje. Ko je ljudem dejal, da pijejo vrhunsko vino, so ga ocenili z visokoletečimi pridevniki, čeprav so pili navadno namizno vino. In obratno: ko jim je dejal, da pijejo namizno vino, čeprav so pili grand cru, so ga opisali kot dolgočasno, lahko in navadno.

Boljše ocene za dražja vina V študijah so tudi dokazali, da na pozitivno oceno vina vpliva tudi to, ali ocenjevalci poznajo ceno vina: višja ko je, bolje je vino ocenjeno. Leta 2011 je psiholog Richard Wiseman 578 ljudem ponudil vino v rangu od treh do tridesetih dolarjev za steklenico. Le 47 odstotkov ljudi je znalo povedati, ali gre za drago ali poceni vino, kar je enako kot ugibanje, ali bo kovancev padel na stran grba ali cifre: možnost je vedno polovična.

Razlog, zakaj je ocenjevanje vina tako zapleteno, je v tem, da je vino pravzaprav zelo kompleksen kemični koktajl. Vseboval naj bi 27 različnih kislin, 23 oblik alkohola, 16 vrst sladkorja ter še dolgo vrsto različnih mineralov in vitaminov. K temu lahko dodamo še okoli 400 elementov, ki tvorijo aromo, ki jo tudi povezujemo z okusom. Ves ta zapleten sistem se pri ocenjevanju zreducira na tri osnovne elemente: sladkost, kislost in trpkost, to, kar lahko občutimo z receptorji okusa na jeziku. Vrhunsko vino naj bi imelo popolno razmerje med temi tremi okusi.

A če je res tako, je ocena očitno le stvar okusa.

Gašper Čarman o svoji novi liniji vin pravi, da se mu zdi bolj pomembno to, kar nam vino kaže v kozarcu, kot sama zgodba: "Vtis prvega srečanja vina s pivcem je tisti, ki lahko določi dolgoročno prijateljstvo ali kratko srečanje. In to je bilo moje vodilo pri kreiranju vin Gašper. Skupaj z odličnim enologom iz kleti Goriška Brda Darinkom Ribolico sva se držala modernega stila z močnim pečatom Goriških brd. Pred očmi sem imel pivca, njegova pričakovanja in zahteve po dolgoročnem prijateljstvu, saj kakovost vina ni edini dejavnik. Pomembna sta tudi do kupca prijazna cena in skrbno dodelan videz. Etikete vsebujejo različne karakterje ribic, ki so že več kot 50 let zaščitni znak našega družinskega delovanja na vinsko-gostinskem področju."

Chardonnay & Rebula 2012 je lokalno, a mednarodno vino. Chardonnay v tem vinu poskrbi za mednaroden stil, za telo in poln okus, rebula daje lokalen pečat in svežino. Arome zelenih jabolk, hrušk, breskev in tropskega sadja se lepo ujemajo z igrivostjo v ustih. V ustih pa nas vino navduši z uravnoteženo kislino ter čistim in mineralnim pookusom.

Vino postrežemo k vsem jedem z gobami, školjkami, testeninam s tartufi, bo pa tudi odlična kombinacija z vsemi vrstami morske hrane.

Sorta: chardonnay in rebula Stopnja alkohola: 13,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 4,49 evra, evino.si Ocena: 8,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si