Neskončno uporabne limone – v piti, vodki ali v soli

Zame bo vonj sredozemske zime poleg vonja po kadaifu (a o tem kdaj drugič) vedno tudi vonj po lupini svežih agrumov. Debeli, lomljivi lupini osvežujočega vonja. Če jih jeste kar v nasadu, se ta vonj pomeša z vonjem pomarančnega cvetja, ki je omamno sladek kot iz sultanovega harema. Na drevesu se torej v modrem nebu svetijo rumeni in oranžni sadeži, vse diši po svežem in sladkem, v ustih pa imate enkraten okus sočne pomaranče. Carsko.

Potem se doma na celini težko navadite na trgovinske agrume. Čeprav se nekaj svetlih točk najde tudi med njimi. Sezona enih je že skoraj mimo: to so mandarine iz doline Neretve, ki začnejo zoreti oktobra, najboljše pa so novembra. Te se v zadnjih letih pogosto dobi tudi v naših trgovinah in ker od tam do sem ni daleč, so še sveže in še dišijo. Malce pozneje imajo v diskontih ponavadi grške pomaranče. Tudi te so presenetljivo sveže, okusne, sočne in dišeče in po mojih izkušnjah najboljše pomaranče sezone.

Dobre limone je težko dobiti Večja težava je z limonami, ki so tako ali tako podcenjene in nekako se zadovoljimo z uvelimi cenenimi primerki, ki so se nedoločeno dolgo valjali po kontejnerjih in skladiščih. Češ za v čaj bodo že dobre. Občasno sicer lahko najdete zelo sočne turške limone, o kakšni resni ponudbi odličnih bio limon pa lahko le sanjamo (če imate strica s Sicilije, ki vam bo poslal organske sveže limone, si jih le privoščite). So sicer vsaj trikrat dražje kot diskontne, a so tudi vsaj trikrat bolj uporabne, ker za najboljše jedi iz limone potrebujete lupino. Iz njih lahko recimo naredite tako sladico kot pijačo in začimbo. Prva je limonina pita, ne preveč zahtevna, sicer bolj poletna slaščica, a kaj hočemo, najboljše limone so pozimi. Drugi je limončelo, najslavnejši italijanski liker, katerega recept vam bo poslala teta s Sicilije, v resnici pa gre za dokaj preprosto namakanje limonine lupine v vodki. Tretje so maroške soljene limone, l'hamd marakad, nujen dodatek k lepo pečeni dišeči jagnjetini. Ker se limonino pito in limončelo dobi tudi kje pri nas, je prav, da izdamo recept za soljene limone.

In še ravno pravi čas je, da jih naredite zdaj, da bodo do božiča nared za aromatično pečeno jagnjetino.

Maroške limone v soli

5 svežih neškropljenih limon pol skodelice grobe soli dve nageljnovi žbici pol lista lovorja manjši košček skorje cimeta pet zrn koriandra sok ene limone kozarec za vlaganje

Izberemo manjše limone, ki jih zarežemo po četrtinah, tako da se limona lahko razpre, a se še vedno drži skupaj. Notranjost natremo s soljo. Kozarec segrejemo v pečici. V steriliziran kozarec zložimo limone in jih dobro potlačimo. Dodamo začimbe. Te sicer niso obvezne, a limonam dodajo značilen priokus. Nato na limone stresemo sol, tako da so prekrite. Prilijemo še sok ene limone in kozarec zapremo. Postavimo ga na temno mesto s sobno temperaturo. Prvi teden vsak dan kozarec odpremo in limone rahlo potlačimo, da izpustijo sok. Nato limone pustimo v kozarcu še od štiri do pet tednov. Ko se zmehčajo, so pripravljene za uporabo. Odprt kozarec lahko tudi nekaj mesecev hranimo v hladilniku. Dlje ko so limone v soli, bolj močan okus bodo imele.

Uporabljamo jih kot dodatek enolončnicam, zelenjavi, omakam za kuskus ter pečenemu mesu.