Sobota, 11. 6. 2016, 4.00
6 let, 7 mesecev
Vikend kosilo
Lipe cvetijo in se v žganje spremenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,60
Lipovi cvetovi niso le za v čaj, temveč se iz njih lahko naredi tudi nežno žganje.
Kamorkoli greste te dni, vas zaobjame vonj po lipi. Domač vonj, prijeten kot topel čaj. Lipe so v polnem cvetju in šele zdaj opazimo, koliko jih pravzaprav je. Ne le na vasi, v romantični podobi vaške lipe pred cerkvijo, temveč v mestih. Ob ulicah, v skritih vrtovih, na dvoriščih. To niso mogočne stare lipe, ampak drevesa, stara po nekaj deset let.
Na Hrvaškem se po lipi imenuje junij, na Poljskem in v Litvi pa julij
Če stopite pod tako drevo, bo brenčalo od čebel. Če pa pada dež, bo vsa soseska dišala po sladkem. Ni čudno, da je v mnogo slovanskih jezikih ta mesec poimenovan po lipi. Pravzaprav ne – junij je poimenovan po lipi le na Hrvaškem, kjer je lipanj, v poljščini in litovščini pa po lipi poimenujejo julij. So pač malo bolj na severu.
Lipe okoli bolnišnic za stalno zalogo čaja
Pravzaprav je škoda, da lipo in njene cvetove prepoznamo le po čaju. Res pa je, da ima lipov čaj v Evropi bogato medicinsko tradicijo. V severnih deželah so lipe namenoma sadili okoli bolnišnic, da so te imele zalogo lipovega čaja, ki so ga predpisovali bolnikom z mrzlico in prehladom.
Tudi listi in plodovi so užitni
Lipova drevesa pa imajo tudi užitne liste in plodove. Zadnji imajo, če so suhi, okus nekje med čokolado in kavo, zato so jih nekoč uporabljali za izdelavo slaščic. Listi pa … kakšen "odštekan" kuharski mojster bi iz njih verjetno naredil emulzijo, med drugo svetovno vojno pa so jih v evropskih mestih, predvsem v Franciji, uporabljali kot dodatek moki. Posušili so jih in zmleli, zmešali v pasto z vodo, precedili in nato primešali moki, ko so pekli kruh ali slaščice.
Elegantno dišeč alkoholni napitek
Priznam, da o lipi nikoli nisem razmišljala drugače kot o čajnem derivatu. Toda ena zdaj cveti na našem vrtu in takšnega razkošja nismo bili deležni še nikoli. Zato sem nekaj časa tuhtala, kaj bi z dehtečim cvetjem. Nazadnje je padla ideja o žgranju, narejenem po istem načinu kot limončelo, le brez sladkorja. Po dobrem tednu namakanja je diskretnega dišečega okusa. Morebiti bom drugič dodala sladkor, da se bo spremenil v liker. Potem bo kot nalašč za v kozarec penine, nekakšen lipov hugo.
Lipovo žganje
vreča lipovih cvetov
liter vodke ali drugega 40-odstotnega alkohola brez okusa
velik kozarec za vlaganje
Lipove cvetove naberite, ko so suhi. Vsaj en dan jih sušite na papirnatih brisačah. Nato s cvetovi napolnite velik kozarec za vlaganje, čez cvetove pa nalijte vodko. Dobro zaprite in pustite stati tri dni v temnem prostoru pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija. Vsak dan kozarec vsaj enkrat pretresite. Po treh dneh vsebino precedite čez gazo in vlijte v steklenico. Vsaj še pet dni jo hranite v temnem prostoru, preden lipovo žganje postrežete. Najbolj se prileže dobro ohlajeno kot aperitiv.
Če bi raje naredili lipov liker, v kozarec dodajte pol kilograma sladkorja. Preostali postopek je enak kot pri pripravi žganja.
