Kako postati vinski strokovnjak v štirih urah

Na oddelku za psihologijo na univerzi v Sydneyju je Alex Russell zagovarjal doktorsko dizertacijo o zaznavanju vonja in okusa vina. Z analizo delovanja vinskih ekspertov je skušal odkriti, ali lahko tudi popoln začetnik postane strokovnjak za vino. Prepričan je, da lahko vsakdo svoj nos in okušalne brbončice strenira tako, da se lahko kosa z vinskimi strokovnjaki. Na strani univerze je objavil navodila, kako lahko vsakdo v štirih urah izboljša svoje vinsko-okuševalne sposobnosti, a da so za nadaljno ekspertizo potrebni "čas, denar in predanost".

Kako je prišel do štirih ur? Kot predani znanstvenik je v svoj laboratorij na okušanje vina vabil popolne vinske analfabete. Ugotovil je, da če so vino pokušali eno uro, niso pokazali napredka. A že po uri in pol se je pokazalo izboljšanje njihovih senzoričnih sposobnosti, po štirih urah vonjanja in okušanja pa so bili po njegovem mnenju že prav dobri. To po njegovem mnenju sicer še ne pomeni, da so vinski strokovnjaki, so pa na dobri poti.

Za dober trening niso dovolj le poceni vina Raziskovalec pa je ponudil še nekaj nasvetov, kako negovati vinskega strokovnjaka v sebi. Priporoča, da ne pijemo le vin, ki so nam všeč in jih poznamo, temveč razširimo svoja obzorja s poskušanjem kar najrazličnejših vin iz različnih držav in vinskih okolišev. Prav tako ne bomo vinski strokovnjaki, če bomo okušali le cenena vina – kot rečeno, za to je potreben denar.

Hkratno okušanje več vin izboljša vinski spomin Obstaja tudi preprost trik, kako si izboljšati vinski spomin. Saj veste, da boste potem ob kozarcu bordojca letnik 2001 lahko rekli, da je bil letnik 1995, ki ste ga pili pred desetimi leti, bolj polnega okusa. Vinski spomin je tako kot vsak drug spomin nagnjen k pozabljanju. A menda si okuse bolje zapomnimo, če jih ob okušanju neposredno primerjamo. Zato priporoča, da hkrati okušamo več vin, saj si bomo njihove primerjave zapomnili za dlje časa.

Kako se naučiti slikovitega opisovanja vina? Ugotovil pa je tudi, da ni vse le v okusu in vonju. Vinski strokovnjaki znajo zaznani vonj in okus tudi ubesediti. Recimo vino, ki diši kot zrela marelica in ima okus po tobaku. Zato priporoča, da načrtno z zaprtimi očmi preizkušamo in vonjamo različne okuse, recimo zelišča, sadje, čokolado, olive in, če hočete, tobak. Tako si bomo lažje zapomnili specifičen vonj ali okus in informacijo pozneje, ko bomo opisovali vina, hitreje priklicali iz spomina. Ko natreniramo svoje senzorične sposobnosti, pa je treba za resno strokovnost prebrati še veliko knjig o vinski zgodovini, o vinorodnih območjih, skratka o vinologiji. Za to pa je potreben čas.

Za konec pa še najpomembnejši nasvet psihologa iz Avstralije: ne bojte se zmotiti. Dokazano se motijo tudi najboljši.

Joannes Modri pinot 2012

Jože Protner je delo na kmetiji razdelil zelo spretno. Grega se bolj posveča gostom, Boštjan pa vinom. Uspeva jima zelo dobro, saj v tujini velikokrat predstavljata slovensko etnogastronomijo.

Protnerjevi so se med prvimi na Štajerskem zavedli pomena suhih vin. Niso izgubljali energije z razglabljanjem, katera vinorodna dežela prideluje boljša vina, osredotočili so se na dejanja, ki so še kako obrodila sadove. So eni najprodornejših štajerskih vinogradnikov in imajo zelo lepo pokrita oba segmenta vin.

Modri pinot je srednje intenzivne rubinaste barve z granatnimi odtenki. Nos je poudarjen, pester, nakazuje zorenje v lesu, zaznamo sortno značilno cvetico, temnordeče sadje, jagode in arome po dimu. V ustih je bogat, intenziven, poln slog modrega pinota. Prijetna kislina nas opomni, da prihaja iz hladnih krajev. V odhodu zaznamo črno čokolado. To vino je lep dokaz, da lahko tudi na Štajerskem pridelajo dober modri pinot.

Vino postrežemo k rdečemu mesu, dimljenim račjim prsim in sirom polnega okusa.

Sorta: modri pinot Stopnja alkohola: 12,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 10 evrov, evino.si

Ocena: 8,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si