Sobota, 8. 6. 2019, 4.02
5 let, 5 mesecev
Izropana morja Evrope: Smo zadnja generacija, ki lahko nekaj stori.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,74
12
Danes je svetovni dan oceanov, ki je hkrati dan, ko je treba opozoriti na to, da moramo misliti tudi na morja našega sveta, ki postajajo vse bolj izropana.
Tako kot smo ljudje z živinorejo močno oškodovali kopno, smo storili tudi z oceani in ribolovom. Podjetja se jim že trudijo pomagati s trajnostnim ribolovom, odgovornost pa je tudi na strani potrošnikov, ki naj imajo v mislih predvsem: zmernost.
Posledice tega, kako je človek v desetletjih škodil Zemlji, se kažejo tudi v oceanih. A tokrat ne govorimo o plastiki, temveč o izropanih morjih, v katerih je ribolov močno načel ekosistem.
Prelov je v oceanih že nekaj časa zelo velika težava, predvsem v krajih, ki so že zgodovinsko plenila, kot denimo Evropa. Osiromašena sta predvsem Severno in Sredozemsko morje, opozarja Timotej Turk Dermastia, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Timotej Turk Dermastia, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo
Trajnostni ribolov upošteva celoten ekosistem
Ob tem poudarja, da je edina dobra rešitev, da bomo lahko čez 30 let sploh še lovili v naših morjih, trajnostni ribolov. To je ribolov, ki upošteva celoten ekosistem in se ne osredotoča na tarčne vrste. "Trajnostni ribolov upošteva tudi lokalne skupnosti, kjer se ribolov izvaja. Če prideš z veliko industrijsko ribiško barko in pobereš vse, kar tam je, s tem močno prizadeneš lokalno skupnost."
Ribolov mora vsekakor postati trajnosten, kar pa pomeni, da je treba upoštevati ne samo vrste, ki jih lovimo, pač pa cel ekosistem.
"Ribištvo je izjemno pomemben sektor proizvodnje zdrave hrane, še posebej v ranljivih in revnejših skupnostih po svetu, ki pa je zaradi nereguliranega plenjenja in okoljskih sprememb že leta v stagnaciji oziroma v razvitem svetu celo v zatonu. Prehod k trajnostnemu gospodarjenju z morjem in njegovimi viri je tako ključen pri zagotavljanju obstojnosti in številčnosti ribjih staležev, vključno z ekosistemi, v katerih bivajo."
Trajnostni ribolov je ribolov, ki upošteva celoten ekosistem.
Večkrat sardine in skuše, manjkrat tuno
Upoštevati pa je treba tudi zmernost in ogljični odtis, dodaja. "Najboljše ribe s tega vidika so majhne ribe (sardine, skuše ...), ker se lahko ulovijo v ogromnih količinah z relativno malo napora. Pa še manj živega srebra imajo v sebi."
"Problem teh rib v Mediteranu pa je, da jih ni več, ker smo jih izropali, saj so najcenejše in najbolj dostopne, zdaj pa jih lovimo v tujih morjih in spet vplivamo na tujo lokalno skupnost. Jaz sem zagovornik sardin, tuno jem zelo občasno in zmerno."
Raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo priporoča več sardin in skuš ter manj tun.
Preden pristane na našem krožniku, prepotuje cel svet
Na ogljični odtis opozarja tudi Jerneja Penca, znanstvena sodelavka na Evro-sredozemski univerzi, saj morajo ulovljene ribe, preden pristanejo na našem krožniku, prepotovati skoraj ves svet.
"Trg ribiških proizvodov je izjemno globalen. Riba se ulovi nekje, predela drugje in pošlje spet na drugi konec sveta, kjer se konzervira. To je vse prepleteno. Zelo pogosto večji kosi rib potujejo čisto na drug del sveta, kjer se potem odmrzujejo in prodajajo kot sveže. Riba je lahko ulovljena v Atlantiku, pripeljana v jugovzhodno Azijo, kjer se predela, nato potuje nazaj v Evropo, kjer se pakira in nato proda. Te poti so zelo dolge in kompleksne."
Dodatna informacija za potrošnika je ta, da so včasih ribe, ki so zmrznjene, pravzaprav bolj sveže, ker so zmrznjene takoj, ko so ulovljene, in odtajane tik pred uporabo. "Poleg tega lokalno ne pomeni nujno najbolj sveže," dodaja Penca. Zato se poraja vprašanje, kakšno ribo je torej najbolje kupiti. Preprostega odgovora na to ni, pravi sogovornica. Prav zaradi zapletenosti poti, ki jih opravijo ribe.
Jerneja Penca, znanstvena sodelavka na Evro-sredozemski univerzi
Podjetja že začela trajnostni ribolov
Na srečo se nekatera podjetja že zavedajo problematike in so začela s prakso trajnostnega ribolova in sledljivostjo rib. Eno takšnih je denimo podjetje Bolton Food, ki ima v lasti eno najbolj priljubljenih znamk tune.
Od leta 2018 Bolton Food tako že 50 odstotkov tune pridobiva iz ribolovnih območij s certifikatom za trajnostni ribolov MSC (Marine Stewardship Council) oziroma iz verodostojnih in zanesljivih projektov za izboljšanje ribištva (FIP – Fishery Improvement Projects).
Bolton Food, podjetje, ki ima v lasti Rio Mare, je združilo moči z World Wildlife Fund – WWF, katerega cilj je povečati trajnostno pridobivanje in sledljivost rib. S štiriletnim partnerstvom, sklenjenim decembra 2016, se je Bolton Food zavezal, da bo do leta 2024 dosegel 100-odstotno pridobivanje rib iz trajnostnih virov – iz ribolovnih območij, ki imajo certifikat organizacije MSC oziroma iz verodostojnih in zanesljivih projektov za izboljšanje ribištva. Partnerstvo bo pomagalo predvsem pri povečanju količine rib, pridobljenih iz trajnostnih virov, podpiralo bo ustrezno upravljana ribolovna območja in spodbujalo transparentnost vzdolž celotne dobavne verige. Prav tako bo sodelovanje dvignilo raven zavedanja potrošnikov glede pomena trajnostnega ribolova.
Trudili se bodo v oceanu ohraniti zadostno količino rib za zagotovitev razmnoževanja, kar se da zmanjšati vpliv na biotsko raznovrstnost (raznolikosti vseh oblik življenja v ekosistemu) ter odgovorno in zakonito upravljati ribištvo.
"V Rio Mare se zavedamo vpliva naše dejavnosti in si zato prizadevamo za izgradnjo trajnostnega poslovnega modela, ki bo podpiral varovanje morskega ekosistema in biotske raznovrstnosti," je povedal Luciano Pirovano, direktor za trajnostni razvoj pri podjetju Bolton Food, in še poudaril, da: "Smo prva generacija, ki se zaveda problema, in zadnja, ki lahko nekaj stori."
Preberite tudi:
12