Ponedeljek,
26. 5. 2025,
14.10

Osveženo pred

1 dan, 18 ur

Vsebino omogoča Fructal

Natisni članek

Natisni članek

sadjarstvo sadje 80 let dobrih časov Fructal noad advertorial

Ponedeljek, 26. 5. 2025, 14.10

1 dan, 18 ur

80 let dobrih časov

Iz Posavja v svet: kako slovenska jabolka soustvarjajo 80 let legendarne znamke

Vsebino omogoča Fructal

V sodelovanju z Evrosadom, največjim sadjarskim podjetjem v Sloveniji, Fructal že desetletja skrbi, da domača jabolka ohranjajo svoj sloves tudi v najkakovostnejših sokovih. Osem desetletij obstoja Fructala ni zgolj jubilej podjetja – je praznovanje pristnega odnosa do slovenskega sadja, znanja in dolgoletnega sodelovanja z lokalnimi pridelovalci. Med ključnimi partnerji Fructala je tudi podjetje Evrosad iz Krškega, s katerim jih že več kot 30 let povezuje zanesljivo, zaupanja vredno sodelovanje.

V Fructalu, ki neprekinjeno deluje že od leta 1945, ostajajo zvesti lokalnim koreninam, preverjenim receptom priljubljenih izdelkov in ohranjajo sodelovanja s slovenskimi sadjarji. Z dosledno podporo domači pridelavi dokazujejo, da se zavedajo oznake Made in Slovenia, vrednosti slovenskega porekla – tako za slovenskega potrošnika kot za tuje trge, kjer je pristnost surovin velika prednost. Srce njihovega razvoja pa ostajajo domače znanje in dolgoletne izkušnje, s katerimi že osmo desetletje ustvarjajo prepoznavne, kakovostne in inovativne sadne izdelke.

Boštjan Kozole, direktor podjetja Evrosad | Foto: Ana Kovač Boštjan Kozole, direktor podjetja Evrosad Foto: Ana Kovač

Zaupanje, ki traja desetletja

"Naše sodelovanje s Fructalom ni nekaj novega – gre za nadaljevanje dolgoletne zgodbe, ki se je začela že pri naših predhodnikih," pove Boštjan Kozole, direktor podjetja Evrosad. Vse od ustanovitve je Evrosad eden ključnih partnerjev Fructala – sodelovanje med podjetjema temelji na skupni viziji kakovosti in zanesljivosti. Sadje pridelujejo na območju, ki je naravno izredno primerno za vrhunske pridelke – predvsem jabolka, hruške in breskve. Fructal pa zna take pogoje prepoznati ter jih vključiti v izdelke, ki ohranjajo svojo prepoznavnost doma in v tujini.

Kljub spremembam na trgu, novi konkurenci in številnim tujim ponudnikom Fructal ostaja na vrhu – prav zaradi izbire preverjenih domačih surovin. "Kakovost je tista, ki naredi razliko. Partnerstvo temelji na zaupanju, zato ni treba vsako leto znova postavljati temeljev – sodelovanje je trdno in neprekinjeno," omeni Boštjan Kozole. Kot otrok Jugoslavije se še dobro spomni sokov, ki so zaznamovali njegovo mladost. Med vsemi je imel – in ima še danes – najraje breskov sok, simbol domačega in pristnega okusa.

Od prvega reza do svežega soka

Sadjarstvo ni le sezonsko delo – je cikel, ki se začne, dolgo preden pridejo plodovi na police. "Naš cilj je vedno enak: pridelati čim več kakovostnega sadja za svežo prodajo. A ker narava ni laboratorij, vsako jabolko ne konča v trgovini. Tisti del, ki ne ustreza merilom svežega trga, gre v predelavo – in Fructal je na tem področju že dolga leta naš največji partner," pove Boštjan Kozole.

Delo v sadovnjaku se začne že novembra z zimskim rezom, nato sledijo cvetenje, redčenje, zaščita in končno obiranje. "Gre za celoleten proces, ki zahteva natančnost, vztrajnost in dobro usklajenost," pravi Kozole. "In ko pride čas spravila, gre sadje iz naših nasadov skoraj neposredno v Fructalove obrate – sveže, še z vonjem po sadovnjaku."

Evrosad danes združuje več kot le sadjarstvo. Če so bili nekoč poznani po jabolkih, hruškah in breskvah, danes vodijo tudi v pridelavi češenj, sliv, jagod – in že sedem let tudi sveže zelenjave. "Danes nismo več samo največji pridelovalec jabolk, temveč daleč največji ponudnik sadja in zelenjave v Sloveniji. In rastemo še naprej," razloži sogovornik.

Vse od ustanovitve je Evrosad eden ključnih partnerjev Fructala – sodelovanje med podjetjema temelji na skupni viziji kakovosti in zanesljivosti.  | Foto: Ana Kovač Vse od ustanovitve je Evrosad eden ključnih partnerjev Fructala – sodelovanje med podjetjema temelji na skupni viziji kakovosti in zanesljivosti. Foto: Ana Kovač

V iskanju popolnega trenutka

Obiranje sadja je pri Evrosadu izjemno natančno usklajen proces. V treh podjetjih skupine je redno zaposlenih nekaj več kot sto ljudi, v času obiralne sezone pa se ta številka skoraj potroji. "Ko nastopi čas trgatve, govorimo o pravi obiralni kampanji – vse mora steči brezhibno, saj imamo le kratek čas, da poberemo celoletni trud," pojasnjuje.

Jabolka začnejo obirati že v začetku avgusta, končajo pa novembra. A datum ni nikoli vnaprej določen. "Vsako leto znova opravimo meritve – sladkor, kislina, barva, trdota. Če zamudimo ali prehitimo, kakovost ni prava," odgovarja Boštjan Kozole. Prava odločitev zahteva izkušnje, znanje in občutek – kar njihovi strokovnjaki obvladajo do potankosti.

Ena največjih prednosti njihovega obsega je, da lahko sadje dostavijo že isti ali najkasneje naslednji dan po obiranju. "Sadje ne stoji, ne izgublja kakovosti in ostane sveže – to pa je za Fructal bistveno, saj omogoča, da iz svežega sadja nastanejo vrhunski sokovi," dodaja. In zakaj so slovenska jabolka drugačna? Poleg izkušenj in natančnosti je tu še nekaj bistvenega – bližina. "Kratke transportne poti so ena največjih prednosti domačega sadja. Oberemo ga, ko je optimalno zrelo – in to se pozna na okusu. Zato lahko rečemo, da ima slovensko sadje prednost pred uvoženim," pravi Boštjan Kozole.

Jabolka začnejo obirati že v začetku avgusta, končajo pa novembra. A datum ni nikoli vnaprej določen. "Vsako leto znova opravimo meritve – sladkor, kislina, barva, trdota. Če zamudimo ali prehitimo, kakovost ni prava," odgovarja Boštjan Kozole. | Foto: Ana Kovač Jabolka začnejo obirati že v začetku avgusta, končajo pa novembra. A datum ni nikoli vnaprej določen. "Vsako leto znova opravimo meritve – sladkor, kislina, barva, trdota. Če zamudimo ali prehitimo, kakovost ni prava," odgovarja Boštjan Kozole. Foto: Ana Kovač

Med soncem in nevihtami

Evrosadova zgodba se piše na tleh nekdanjega Panonskega morja – na območju, ki velja za eno najbolj rodovitnih v Evropi. "Imamo veliko sonca, toplote, dovolj padavin, zemlja je odlična. To je kombinacija, ki omogoča vrhunski pridelek," razlaga Boštjan Kozole. V takšnih pogojih zorijo jabolka, hruške in drugo sadje, ki nosi pečat regije – izrazit, poln okus in kakovost, ki jo prepoznajo tudi na tujih trgih.

A idilična slika ima tudi svojo zahtevno plat. Podnebne spremembe so v zadnjem desetletju postale stalnica – vročinski valovi, spomladanske pozebe, suše in toča povzročajo čedalje več izpadov pridelka. "Brez aktivne zaščite bi težko ohranili raven, ki jo imamo. Danes so oroševanje, protitočne mreže in namakalni sistemi nuja, ne več izbira," pravi Kozole. Vzpostavitev takega sistema zahteva sredstva, znanje in predvidevanje – a brez tega se lahko celotna sezona konča brez pridelka.

Kljub vsem izzivom pa jih žene tisto nekaj več. "Sadjar mora imeti ljubezen do zemlje. Brez tega v tem poklicu ne zdržiš," prizna Kozole. Na eni strani naravne danosti, na drugi nenehni izzivi. Sadjarstvo ni le posel – je način življenja, ki zahteva predanost, pogum in potrpežljivost. Včasih pravimo, da smo zadnji romantiki – tisti, ki verjamemo, da se trud poplača."

In prav ta vera v prihodnost jih vodi naprej. "Vsako leto je nov začetek. Novo upanje. Ne glede na to, kako težka je bila prejšnja sezona, gremo znova," pravi. Tudi zato lahko s ponosom pove, da so sadje izvozili na številne trge – od Evrope do Azije in Afrike. To širjenje pogledov jih je obogatilo, podjetje pa spodbudilo, da se v zadnjih letih posodablja in prilagaja. "Preobrazba, ki smo jo naredili v zadnjih sedmih, osmih letih, je bila naš odgovor na podnebne spremembe. In čeprav pogoji postajajo zahtevnejši, ostajamo optimisti. Vemo, zakaj delamo to, kar delamo."

V podjetju Evrosad sadje pridelujejo na območju, ki je naravno izredno primerno za vrhunske pridelke – predvsem jabolka, hruške in breskve. Fructal pa zna take pogoje prepoznati ter jih vključiti v izdelke, ki ohranjajo svojo prepoznavnost doma in v tujini. | Foto: Ana Kovač V podjetju Evrosad sadje pridelujejo na območju, ki je naravno izredno primerno za vrhunske pridelke – predvsem jabolka, hruške in breskve. Fructal pa zna take pogoje prepoznati ter jih vključiti v izdelke, ki ohranjajo svojo prepoznavnost doma in v tujini. Foto: Ana Kovač

Made in Slovenia z okusom prepoznavnosti

Oznaka Made in Slovenia zadnja leta znova pridobiva pomen – ne zgolj kot geografska oznaka, ampak kot znak kakovosti, zaupanja in porekla, ki ima za slovenskega potrošnika vse večjo vrednost. "Trgovci in kupci vedno pogosteje iščejo lokalno, iščejo domače. In prav zato smo se odločili razširiti pridelavo tudi na druge vrste sadja – kar se je izkazalo za pravo potezo," pove Boštjan Kozole.

Da je kakovost slovenskega sadja konkurenčna tudi v tujini, potrjuje anekdota z začetkov izvoza. "Leta 2004 smo prvič izvažali sorto gala v Anglijo. Bil sem osebno prisoten pri prevzemu, ko nas je vodilni kontrolor vprašal: 'Od kod pa je to jabolko? Takega še nisem jedel.' V tistem trenutku smo vedeli – to, kar pridelamo v Sloveniji, ima svoj pečat. Je nekaj več."

Evrosad danes ponuja pestro paleto jabolk, ki zorijo v različnih terminih in zadostijo najrazličnejšim okusom. Sezona se začne s sortama gala in elstar, sledi topaz, po besedah Kozoleta verjetno najbolj prepoznavna slovenska sorta v zadnjih dveh desetletjih. A v zadnjem času je vodilna predvsem evelina, klubska sorta, ki jo tržijo izključno prek lastne pakirnice. "Konsistentna kakovost je razlog, da je evelina danes številka ena med kupci," dodaja.

Ponudbo zaokrožujeta sorti zlati delišes in granny smith, druga z značilnokislostjo pogosto pritegne mlajšo generacijo. "Poleg tega pa imamo še nekaj drugih sort, ki zagotavljajo pestrost," pove Kozole.

Evrosad danes ponuja pestro paleto jabolk, ki zorijo v različnih terminih in zadostijo najrazličnejšim okusom.  | Foto: Ana Kovač Evrosad danes ponuja pestro paleto jabolk, ki zorijo v različnih terminih in zadostijo najrazličnejšim okusom. Foto: Ana Kovač

Tržnica, ki ne zaspi: lokalno vsak dan

Posebnost Evrosada ni le v sadovnjakih in proizvodnji, temveč tudi v neposrednem stiku s potrošniki. Evrosad tržnica, ki jo vodi Boštjan Novak, je zrasla iz ideje o povezovanju lokalnih ponudnikov sadja, zelenjave in drugih prehranskih izdelkov – vse z enotnim ciljem: ponuditi kakovostne, lokalne sestavine čim bližje ljudem.

"To ni klasična sobotna tržnica. Naša vrata so odprta vsak dan. Ključna razlika je v kratkih dobavnih verigah in ohranjanju svežine. Vse poteka v hlajeni verigi – to je tisto, kar danes kupci iščejo," pojasnjuje Novak. Tržnica v Krškem ne ponuja samo sadja in zelenjave, temveč tudi pekovske izdelke, suho sadje, mlečne in mesne izdelke, olja, kise – vse, kar gospodinjstvo potrebuje za vsakodnevno prehrano. In vse to s poreklom iz domače regije.

"Naš cilj je, da tržnico še naprej razvijamo. Odziv kupcev je izjemen – prihajajo iz vse Slovenije, celo iz Hrvaške in tujine," pove Novak. V prihodnosti želijo koncept razširiti še drugam – tudi v Ljubljano ali druga večja mesta.

Evrosad tržnica tako ni le prostor za nakup, temveč platforma za podporo lokalni pridelavi, samooskrbi in povezovanju skupnosti. "Ponuditi ljudem dostop do lokalne hrane vsak dan – to je tisto, kar nas dela drugačne," pove Boštjan Novak.

Boštjan Novak, vodja Evrosad tržnice | Foto: Ana Kovač Boštjan Novak, vodja Evrosad tržnice Foto: Ana Kovač

Lekcije iz sadjarstva: ko vsako leto piše novo zgodbo

"V vseh teh letih, odkar sem v sadjarstvu, sem se naučil eno stvar: nobeno leto ni enako," pove Boštjan Novak. Vsaka sezona prinaša novo zgodbo, nove izzive in nepredvidljive vremenske razmere, ki lahko vse načrte obrnejo na glavo. Delo v nasadih, pakirnicah in prodajnih kanalih sledi osnovnim pravilom, a prav raznolikost letin je tista, ki sadjarstvo dela dinamično in neprestano zanimivo.

"Naša panoga je močno odvisna od zunanjih dejavnikov, na katere nimamo nobenega vpliva. Ko je letina dobra, gredo stvari lažje. Ko pride do pozebe, toče ali suše, pa se vse zaplete – treba je razvrščati plodove, najti trg in se boriti za ceno, ki omogoča preživetje," pravi.

Zato je idealna letina za sadjarje skoraj utopija. A če bi jo lahko opisali, bi bila takšna: pomlad brez pozeb, ravno pravšnja količina dežja, toplo in sončno poletje ter čim več suhih dni v času obiranja. Takrat bi se pridelek optimalno razvil in bil tudi v celoti pobran brez zapletov. Vse to pa ni le rezultat sreče, temveč kombinacija znanja, izkušenj in nenehne prilagodljivosti.

Slovenski sok s slovenskim značajem

Tudi zanj Fructal ni le poslovni partner. "Je simbol slovenstva. Že v časih Jugoslavije, ko ni bilo veliko tujih izdelkov, je bil Fructal tisti 'naš'. In še danes želimo, da ljudje, ko na polici vidijo Fructalov sok, pomislijo: to je slovensko. Temu ostajamo zavezani – ne le z jabolki, ampak morda v prihodnje tudi z drugimi vrstami sadja."

Gre tudi za čustveno vez. "Sem del jugoslovanske generacije," doda. "Spomnim se tetrapakov na šolskih izletih – Pingo, Dvojni C, breskov sok ... To ostane. In danes učim svoje otroke, naj posežejo po slovenskem. Pred kratkim me je hčerka, pred odhodom na izlet v Italijo, prosila: 'Ati, prinesi mi tisti Fructalov sok, ki ga vedno kupiš.' To nekaj pomeni."

Oznaka Made in Slovenia ima po njegovem mnenju vedno večjo vrednost – in jo moramo še bolj poudarjati tudi zunaj naših meja. "Preplavljeni smo z izdelki iz tujine, a iskreno – slovenski produkt lahko konkurira vsakemu. Po kakovosti sadja, po okusu. Dosti potujem in preizkušam in redko najdem kaj, kar bi lahko primerjal z domačim. Morda sem navajen, a verjamem, da gre za resnično kakovost, ki izhaja iz naše zemlje in znanja."

Boštjan Novak: "Fructal je simbol slovenstva. Že v časih Jugoslavije, ko ni bilo veliko tujih izdelkov, je bil Fructal tisti 'naš'. In še danes želimo, da ljudje, ko na polici vidijo Fructalov sok, pomislijo: to je slovensko." | Foto: Ana Kovač Boštjan Novak: "Fructal je simbol slovenstva. Že v časih Jugoslavije, ko ni bilo veliko tujih izdelkov, je bil Fructal tisti 'naš'. In še danes želimo, da ljudje, ko na polici vidijo Fructalov sok, pomislijo: to je slovensko." Foto: Ana Kovač

Iskrena čestitka ob častitljivem jubileju

Na koncu oba sogovornika poudarita pomen tradicije in poguma, ki ju Fructal v vseh teh letih ni izgubil. "V Posavju sadjarimo že 73 let, Fructal pa letos praznuje častitljivih 80 let. Želim jim, da vztrajajo na tej poti – da spoštujejo slovensko poreklo, naravo in ostajajo zvesti visoki kakovosti," pravi Boštjan Kozole.

Po njegovih besedah Fructal že desetletja dokazuje, da je tudi v poplavi ponudbe na trgu prostor za izdelke najvišjega razreda – in prav ti so tisti, ki gradijo dolgoročno zaupanje.

Podobno misel doda Boštjan Novak: "Fructalu ob 80-letnici želim, da ostane zvest svoji viziji slovenskih izdelkov. Naj ohranja tisto, kar je zgradil v desetletjih – naj širi ponudbo, razvija nove izdelke, a naj v ospredju vedno ostaja slovenska kakovost. Ker to ima Fructal v sebi že od nekdaj. In prav to je njegova največja moč."

Mirosan za thumb
Trendi "Made in Slovenia": slovensko sadje, ki presega meje
Fructal
Novice Fructal od slovenskih proizvajalcev odkupi vso razpoložljivo sadje, a jih skrbi opuščanje sadjarstva #foto
Karmen Cvet Miljković
Novice "Glave in roke, ki skrbijo, da naši proizvodi nastanejo, so doma v Sloveniji"