Četrtek, 10. 11. 2016, 8.03
6 let, 11 mesecev
Deutscher Peter: nemški Peter pod Ljubeljem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,73
Na avstrijski strani Ljubelja je kakšnih 700 metrov nad morjem gostilna z največjimi porcijami hrane v naši okolici.
Marsikdo, ki se je v mladosti čez Ljubelj vozil v Celovec, je ob pogledu na veliko kmečko gostilno Deutscher Peter pomislil, da bo šel nekoč tja na kosilo. A se to ni zgodilo prav pogosto. Slovenci in preostali Jugoslovani, ki so takrat hodili na Koroško nakupovat prašek in kavo, niso jedli pri Petru v hiši na naslovu Loiblpass 4. Denarja za drage avstrijske gostilne ni bilo.
Deutscher Peter
Loiblpass 4, 9163 Loiblpass, Avstrija
Telefon: 0043 4227 6220
Pravzaprav je veljajo, da gre za precej nacionalistično gostilno na avstrijski strani Ljubelja. Po dolgih letih pa je pred kratkim ustanovitelj naše rubrike pohajal po Celovcu in nekaj malega pomalical v stari gostilni. Ni bil povsem navdušen, je bil pa pozitivno presenečen in na koncu zadovoljen. Deutscher Peter je dobra gostilna klasičnih avstrijskih dobrot, pa še poceni je, je sporočil v uredništvo. In izkazalo se je, da je imel prav.
Sončna, ne prehladna sobota nas je odpeljala na Gorenjsko, mimo Tržiča. Le nekaj ovinkov iz Slovenije stoji po avstrijsko urejena in prebarvana hiša. Podobno je v notranjosti, poleti pa imajo lepo teraso s pogledom v sotesko, ki resnici na ljubo ne ponuja tako lepega pogleda na naravo kot mnoge druge avstrijske gostilne na meji s Slovenijo.
Med zapisi in slikami v notranjosti je v glavni vlogi družina Tschauko, ki že dolga leta poseduje kmetijo in gostišče iz leta 1500. Velika prelomnica se jim je pripetila leta 1728, natančno 25. avgusta, ko je te hribe obiskal sam avstrijski cesar Karl VI. (oče Marije Terezije) in presenečeno ugotovil, da vsi v teh krajih govorijo vindišarsko.
No ja, enega so našli, ki je znal tudi nemško, to je bil Peter Tschauko. Od tistih časov je v družini prvi moški potomec vedno Peter. In mnogi Petri so skozi zgodovino postali pomembni zdravniki, raziskovalci in, če drugega ne, vsaj dobri gostilničarji.
Vsako steno krasi kakšen Peter Tschauko.
Mi aktualnega Petra osebno nismo spoznali. Stregla nam je simpatična, srbohrvaško govoreča natakarica, ki se je pred leti rodila v Brčkem in nas je že takoj opozorila, da naj ne naročamo preveč, ker so porcije velike. Prav je imela, res smo se najedli.
Pri nemškem Petru za začetek ponujajo kopico hladnih plošč, tako mesnih kot sirovih, in naročili smo tako prvo kot drugo, čeprav smo potem ugotovili, da bi bila že ena dovolj. S polnih krožnikov so se smehljale domača šunka, kuhana in dimljena, razne vrste slanine, klobase in salame, zaseka, budjola in hladna pečenka. Nekaj smo jih položili na domač ržen kruh z bučnimi semeni, nekaj se jih je rimalo z maslom, feferoni, paradižnikom in hrenom.
Mesni krožnik v ospredju, krožnik sirov v ozadju. Namig: naročite le enega, če nameravate potem pojesti še kaj toplega.
Na drugi strani pa siri, sedem ali osem jih je bilo, topljeni, mladi, skuta in ementalec, pa lokalna posebnost Glundna Khas, kuhani sir s kumino, in liptauer, ki se je delu omizja zdel dimljen, drugemu delu pa domač, povezan z vonji pravega hleva. A predvsem, kot je obljubila gospa iz Brčkega: plošči sta dovolj za celo kosilo. A nas še ni srečala, zato ni vedela, da se je vse skupaj šele začelo.
Nadaljevati smo nameravali z juhami, ki so prav tako po holcersko težke. A izjemno okusne. Gosta in sladka bučna juha je vsebovala veliko smetane, bučnih semen in bučnega olja, govejo juho pa lahko pripravijo s fritati, mesnimi zvitki ali jetrnimi cmoki. Oziroma, za primerno ceno, z vsem trojim, strežejo pa jo v velikem kozarcu za vlaganje. Vzeli smo jo z mesnimi zvitki in naj zapišemo, da v naših krajih povsod ne dobite tako dobre.
Naredite malo odmora, nas je pozvala natakarica, ki je imela veliko dela v skoraj razprodanem lokalu z veliko domačini, nekaj Nemci ter manjšimi družbami Špancev, Italijanov in Slovencev. V vmesnem času smo se borili s slabo čitljivim jedilnim listom in ugotovili, da je pri Deutscher Petru mogoče dobiti vse vrste hrenovk in klobas, serijo bolj ali manj težkih solat in testenin, potem pa seveda tudi bolj ali manj orjaške mesnine.
Pečenke obeh velikih hlevskih živali, dunajske, pariške in naravne zrezke ter nekaj hišnih zrezkov, med katerimi je na vrhu in razumljivo najdražji Kaiser Karl's Schlemmerteller, največja jed za eno osebo, ki jo je naše omizje kadarkoli poskusilo (je pa res, da malo obiskujemo avstrijske kmečke gostilne).
Cesarski krožnik z zrezkom, ki ga panirajo z nastrganim krompirjem
Osnova krožnika je bil velik svinjski zrezek, ki ga napolnijo s šunko in sirom, oblečejo z nastrganim krompirjem in ga po klasični metodi ocvrejo.
In ker je količina tako velika, je treba dodati tudi zdrave priloge, dve vrsti zelene solate, korenje, stročji fižol, kumare in zelje. Cesar Karl VI. Habsburški, španski kralj, rimsko-nemški cesar, kralj Češke, vladar avstrijskih dežel in ogrski kralj, si seveda zasluži krepak obrok.
Izbor hišnih cmokov: štirje slani in en sladek
Na drugi strani so bili podložniki z manj mesa, a jedi niso bile nič manj nasitne. Šlo je za krožnik, kaj krožnik, lonec vseh hišnih testenin oziroma polnjenih cmokov: en s skuto, en z lisičkami, en mesni, en s paradižnikom in mocarelo, pa še sladki z vročim prelivom cimeta in medu, polnjen s tepkami.
Naša odprava na Ljubelj je bila po naštetih jedeh izčrpana in med sladkimi jedmi smo izpustili vse pobožne ideje, da bi poskusili makove lulčke, šmorn ali palačinke. Samo majhno tortico z jajčnim likerjem bi na koncu. In spet ni bila ravno majhna, a je bila mehka, sladka in sočna, jajčnega likerja pa skoraj ni bilo čutiti.
Tortica z jajčnim likerjem in žganji iz hišne destilarne
Bolj smo čutili žganja, s katerimi smo si želeli potešiti prenapolnjene organe. V hiši je namreč tudi destilarna, zato ponujajo neomejen spekter predvsem zeliščnih žganj. Poskusili smo navadno jerebiko in domači rum.
Za 2,5 evra užitka, a je treba reči, da imajo ob vseh kakovostih - niti ena jed ni bila slabo pripravljena - pri nemškem Petru veliko slabost. To je vinska karta, poskusili smo namreč več kot povprečen zeleni veltlinec ter presladek hišni Rosentaler spritzer, koktajl z roséjem in vrtničnim likerjem.
Hišnemu koktajlu z rožnatim vinom in vrtničnim likerjem dodajo posušene cvetne liste vrtnice.
Povzetek
Gostilna z izjemno zgodovinsko zgodbo in z obilnimi porcijami hrane po lokalnih ali pa vsaj nacionalnih receptih. Od dunajskih zrezkov do najboljših šunk, od cmokov do hrenovk in klobas. Za 25 evrov na osebo se boste skoraj razpočili.
Vinska karta je napisana po sortah, ne po vinarjih, v tako pomembni vinski državi, kot je Avstrija, bi se morali bolj potruditi. Imajo pa v hiši karto piva in pravo enciklopedijo hišnih žganih pijač.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
