Nadeah: Že več tednov nisem, bi kdo?

"Kako ste kaj?" so prve besede v slovenskem jeziku, ki jih zbranemu občinstvu nameni 43-letna Nadeah. Stavek je izgovorjen s pretiranim trudom, zaradi česar dvorana bruhne v smeh, a obenem tudi iskrivo simpatičnostjo, s katero se glasbenica nemudoma prikupi občinstvu. "Je bilo smešno? Ali vsi govorite angleško? Neumno vprašanje. Od nas nihče ne govori vašega jezika," se nadaljuje malce zmedeno nagovarjanje. "Ste kdaj jezni na koga? No, jezni ste v bistvu nase, v sebi nosite nekaj nerazčiščenega. Seveda se je precej lažje znesti nad nekom, kot se soočiti s problemom. In tako sem se jaz znesla nad našim bobnarjem, kar je tudi poglavitni razlog, da ga danes ni z nami. Obljubim, da naslednjič nastopimo v popolni zasedbi," glasbenica obrazloži nepopolno odrsko ekipo. Bobnarske luknje (Oliver Ferrarin) iskreno povedano ni opazil nihče; kitarist Victor Paillet je strune iznajdljivo menjaval z bobnarskimi palčkami, zvok kontrabasa izpod prstov izjemnega Antonea Reiningerja je prijetno zaobjel zapeljivi vokal, glasbena in lirična pripoved je bila blizu popolnosti.

Ljubi glasbo, ob kateri ji zaigra srce

"Menim, da bi moral biti vsak avtor, ki zaradi pesmi svojega nekdanjega partnerja pretvori v romantičnega polboga, izobčen. Kot tekstopiska nosim odgovornost, da ne onesnažujem razuma mladih deklet in fantov," nam v intervjuju zaupa Nadeah. Kakor pravi sama, se z njenim prvencem Venus gets even maščuje moškim, ljubezni ter življenju nasploh. Eden izmed glasbenih kritikov je njeno glasbo ponazoril z deklico, zabavno in predrzno, ki poplesuje skozi kraljestvo rocka, folk glasbe, bluesa ter indi popa. "Preprosto slišim le tisto glasbo, ki mi vzbudi določeno čustvo, ob kateri mi zaigrata srce in duša, me nekako prepriča, mi pripoveduje zgodbo. Ne razmišljam toliko o samem žanru." Posamezniki, ki se tako radi lotevajo opredeljevanja, Nadeah postavljajo ob bok zasedb Feist ter Goldfrap, med neobrzdano energijo rocka se namreč vedno znajde kanček prefinjenosti. Organizatorji radi dodajo še primerljivost s pevkino nekdanjo zasedbo Nouvelle Vague, Zaz ter Tori Amos.

Nadeah je že v otroštvu vedela, da bo postala pevka – za vzor pa ji je bila ameriška folkpevka s pankovskim duhom Michelle Shocked. Samosvoja glasbenica avstralskih korenin je svojo prvo skupino The LoveGods ustanovila v Angliji s francoskim kitaristom, ki ga je srečala med pouličnim nastopanjem v Parizu. Prepoznavnost, za katero je v prvi vrsti zaslužen Radio One, je poskrbela, da je zasedba nastopila kot predskupina velikih – Nicka Cava in skupine Franz Ferdinand. Pevko je v nadaljevanju glasbene poti zaradi takšnih in drugačnih zapletov zaneslo v Francijo, natančneje v Pariz, kjer se je pridružila skupini Nouvelle Vague in sodelovala pri njenem tretjem albumu. Z omenjenim francoskim kolektivom je nastopila tudi na njihovem prvem ljubljanskem koncertu v Kinu Šiška. Superlativi so bili zasluženi. Ob koncu sodelovanja z Nouvelle Vague se je Nadeah lotila pisanja in snemanja svojega avtorskega projekta.

Že več tednov nisem seksala, bi kdo?

Četrtkov uro in pol trajajoči koncertni repertoar je zajemal skladbe iz albuma Venus gets even, na mestu so bile nekatere priredbe glasbenih velikanov, za konec so občinstvu postregli še z dozo povsem svežega, še neobjavljenega materiala. Nadeah pove, da določene skladbe še nimajo končne podobe niti jih niso zvadili. Slovničnih napak pri igranju jim tako ne gre zameriti. Med glasbeno postrežbo so izstopale pesmi Odile, Scary Carol, Tell me, At the moment ter Whatever lovers say. Napoved slednje je pevka pospremila s precej mamljivo ponudbo: "Moj dragi ni seksal z mano že več tednov, tako da, če kdo hoče?" Po pesmi Suddenly afternoons nadaljuje: "Koliko sem vas že spoznala? Ste vsi device glede moje glasbe? Kakorkoli, pred mnogimi leti sem se v Južno Afriko odpravila na odvajanje od vsega. Pristojni so me razglasili za noro, me skoraj strpali v bolnišnico. Tam je nastala pesem Crazy persons place." Sledi izreden blusovski komad Pinot noir and poetry for breakfast. "Pesem govori o nekdanjem fantu, alkoholiku. Bil je poročen. Veliko sem jih imela, fantov."

Naslednja na set listi se znajde balada Song I just wrote. Pesem opisuje zgodbo preseljevanja iz Anglije v Francijo. Dejstvo, da so jo zaradi grobe žalitve na britanskem imigracijskem uradu zabrisali z Otoka, je pripomoglo k temu, da se je nastanila v Parizu, kjer se je spentljala z Nouvelle Vague, pot pa nato nadaljevala sama. "Hladilnik je zagotovo moja najljubša slovenska beseda. Težko jo je izgovoriti, ampak Gorenje je najboljše," na dušo slovenskega podjetja zapiha Nadeah. V sklepnem delu smo lahko slišali priredbi Get Off velikega Pricea ter Too drunk to fuck legendarnih Dead Kennedys. Za konec zasedba uprizori odhod iz odra, se vrne, Nadeah se zaigrano zahvaljuje za izkazano pozornost, zaigrajo povsem svežo skladbo She said, za bridek konec postrežejo z uspešnico Nobody but you, se priklonijo ter zapustijo oder. Lahko rečemo, da je na četrtkov večer Kino Šiška prevetril svež vetrič, ki sliši na ime Nadeah. Upajmo, da pihne še kdaj.