Sreda, 15. 3. 2023, 22.45
1 leto, 9 mesecev
Zbogom, Kolosej, in hvala za vse filme
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,91
2
Kolosej je v Slovenijo prinesel koncept multipleksa, sistema večjega števila kinodvoran v eni stavbi. Ali bo njegovo slovo pripomoglo k vrnitvi raznovrstnih manjših kinodvoran?
Pred prihodom Koloseja v ljubljanski BTC smo imeli po Sloveniji zgolj samostojne kinodvorane, prestolnica se je ponašala s kar desetimi. Te so delovale znotraj podjetja Ljubljanski kinematografi, ki ga je Kolosej prevzel in ob odprtju multipleksa večino dvoran tudi zaprl. Dvorane so imele svoje osebnosti in so vrtele različne filme, tako da je gledalec običajno vedel, da bo oskarjevske drame našel najprej v Komuni, proti koncu predvajanja pa v Kompasu, da so spektakli najprej v Kinu Šiška in Kinu Vič in da je med festivalom Liffe težko kjerkoli videti komercialne filme. Načrtovanje obiska kina je takrat pomenilo, da je treba najprej ugotoviti, kje in kdaj igra film, ki ga želiš videti. In nisem edini, ki se je pojavil na napačni strani mesta in v pričakovanju Matrice naletel na Vojno zvezd.
Multipleks pa je ponudil drugačno izkušnjo. Gledalec je lahko preprosto prišel v Kolosej in kupil vstopnico za prvi film, ki si ga je želel ogledati. Med čakanjem v vrsti sem – da, Kolosej je imel dolga leta ob vikend špicah in premierah vrste, v katerih je bilo treba čakati tudi po četrt ure – večkrat naletel na ljudi, ki pravzaprav niso vedeli, kateri film so prišli gledat, temveč so kar rekli, recimo "Bond" ali pa "Batman", čeprav je bilo še kako leto do premiere naslednjega. Prodajalke so jih uspešno usmerile k nekemu podobnemu filmu, ki je bil na programu katere od ducata dvoran. Taki slepi ogledi so pogosto privedli do motečih gledalcev, takih, ki so sredi filma ugotovili, da jih ta ne zanima, in so glasno vzdihovali, začeli klepetati ali pa celo telefonirati. Iz nekega razloga so bili v starih mestnih dvoranah taki gledalci precej redkejši.
Kolosej in kasneje tudi drugi multipleksi so imeli pomemben vpliv na nabor filmov, ki so bili na sporedu. Za razliko od klasičnih dvoran, kjer je bil najpomembnejši obisk, multikina uspeh filmov merijo v prodanih količinah pokovke in kokakole ob določenih filmih in nato ustrezno razporejajo filme po sporedu. To se ne dogaja samo pri nas, ampak po vsem svetu in je v zadnjih dvajsetih letih korenito doprineslo k spremenjeni strukturi filmov in primarne publike. Če so nekoč filmski studii posneli po en ali dva spektakla na leto, večinoma pa so sporede polnili z dramami in komedijami, se danes zdi, da so v kinu samo še blockbusterji, komedije, sploh romantične komedije, pa so praktično izumrle.
To so uspele izkoristiti mestne kinodvorane, ki so pri nas združene v Art kino mrežo, največja in najuspešnejša med njimi pa je ljubljanski Kinodvor. Ti so skozi premišljen izbor kakovostnih filmov in dobro zgrajen program s širokim naborom posebnih projekcij za različne okuse uspeli vzpostaviti odnos z vsemi segmenti publike, predvsem pa tudi s starejšo oziroma odraslo. Takšno, ki ne bo šla na slepo v kino gledat "Bonda ali nekaj podobnega", ki ne bo cenila sosedovega glasnega cmokanja ali vzdihovanja in predvsem takšno, ki ceni film tudi kot umetnost, in ne zgolj kot zabavo. Hkrati so pritegnili tudi družine in otroke, mladostnike, upokojence in niso pozabili niti na nosečnice. Ta projekt je ob izdatni pomoči evropskih, državnih in občinskih sredstev izjemno uspel, a kinodvorane Art kino mreže imajo vseeno občutno manj sedežev in posledično gledalcev kot multipleksi, ki jih po zaprtju Koloseja predstavljata Cineplexx z dvoranami v Ljubljani, Mariboru Kranju, Kopru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti ter mariborski Maribox, ki se je razvil iz nekdanjega Koloseja Maribor.
Slovo Koloseja zaznamuje konec obdobja, ravno tako kot ga je njegov suvereni prihod. In ravno tako kot takrat je filmska industrija v prelomnem obdobju. Vzpon pretočnih videotek, kot sta Netflix in HBO Max, je skupaj z vse boljšimi televizorji in zvočnimi sistemi privedel do tega, da je gledalce težje prepričati, naj pridejo v kino. To pa ne pomeni smrt kina, temveč nujo, da kinodvorane ponudijo zares posebno izkušnjo. To je lani denimo uspelo s filmoma Top Gun: Maverick in Avatar: Pot vode, ki ju je odlikovala izjemna tehnična dovršenost. Prav tako je to uspelo številnim umetniškim filmom, ki so jih predvajali v Art kino mreži, kjer so gledalci imeli možnost osredotočenega ogleda filmske umetnine.
Vendar je ne glede na vse spremembe in novotarije že od izuma filma glavni čar kina v doživetju skupinskega ogleda, ki nadgradi osebno izkušnjo, pa najsi gre za Pixarjevo risanko, ki jo gledate z otrokom, dramo, ki vas je posrkala na Liffu, ali pa romanco, ob kateri uživate na zmenku. In tega prihod Koloseja ni spremenil in tudi njegov odhod ga ne bo.
Preberite še:
2