Zavod Udarnik: Odločitev mariborske občine je nož v hrbet

V Zavodu Udarnik, ki že pet let vzdržuje prej propadajočo zadnjo kinodvorano v središču Maribora in tam poganja nekomercialni program, ki ni le filmski, temveč skrbi tudi za izobraževalne vsebine in glasbene dogodke, novembrsko mnenje komisije mariborske občine razumejo kot "nož v hrbet". "Ekipa Zavoda Udarnik v veliki meri še vedno prostovoljno v skoraj nevzdržnih razmerah ohranja dvorano pri življenju in se, ne po lastni krivdi, spoprijema z vedno večjimi težavami," pravi Žiga Brdnik iz Zavoda Udarnik.

Kot nadaljuje Brdnik, se ekipa Zavoda Udarnik po odločitvi komisije mariborske občine, da finančno ne podpre programa za leto 2015, potem ko so tega skoraj že v celoti izvedli, v teh dneh namesto z vsebinami za letošnje leto ukvarja s pravilniki, pravnimi določili in birokratskimi postopki. V zavodu bodo namreč vložili upravni spor, s katerim bodo izpodbijali odločbo, ki zavrača sofinanciranje Kina Udarnik in s tem ogroža njegov nadaljnji obstoj.

"Vendar pa kljub temu že potekajo pogovori o nadaljevanju filmske serije Ekstremno slovensko in načrtovanja novih glasbenih gostovanj. Pripravljamo tudi prenovo spletne strani in komunikacijske strategije, saj bomo več sredstev skušali pridobiti od posameznikov in podjetij. Vsakršno dolgoročno načrtovanje se je zaradi neurejenega financiranja zavoda in lastništva ter tehnične usposobljenosti dvorane žal vedno znova izkazalo za skoraj nemogoče," pojasnjuje Brdnik.

Še zadnja kinodvorana v središču Maribora Pet let je že, odkar se je skupina kulturnikov združila v Zavodu Udarnik s ciljem, da obudi propadajočo kinodvorano, ki je ostala še zadnja v središču Maribora. Z začetnim vložkom 1.300 evrov in veliko prostovoljnega dela, ki ga v Kinu Udarnik ne manjka niti danes, so zagnali civilni center umetnosti s poudarkom na predvajanju nekomercialne filmske produkcije.

Do konca lanskega leta so tako v Kinu Udarnik izvedli pet programskih sezon. V teh so organizirali 2.000 filmskih projekcij, 200 predvajanj otroških filmov ter priredili vrsto glasbenih in festivalskih dogodkov, ob tem pa še več kot sto izobraževalnih vsebin. Ob poletjih pa Udarnik svojo dejavnost širi še na prosto. Vzpostavili so letni kino v Rušah, na Piramidi, izvedli so tudi projekcijo v Pesnici.

300 projekcij art kina, 25 kinotečnih filmov, 56 otroških filmov ... na leto Poročilo za izvedeni program samo v letu 2014, ki ga je Zavod Udarnik oddal na občino za pridobitev nadaljnjih sredstev za prejšnje leto, potem ko so program že skoraj izvedli v celoti, je obsegalo 27 strani. V mariborskem prostoru kulture so tako predvajali 300 projekcij art kina, 25 kinotečnih filmov, 56 otroških filmov, 47 dokumentarnih filmov, pripravili 36 izobraževalnih vsebin in 71 glasbenih dogodkov.

Na oddano poročilo je komisija iz Urada za kulturo in mladino z mariborske občine odgovorila, da "prijavitelj v letu 2014 ni zadostno izpolnil zastavljenih programskih ciljev in iz njih izhajajočih obvez, ki jih je komisija izpostavila /…/ kot nujne za nadaljnje sofinanciranje v letu 2015. /…/ Poročilo, ki je do članov komisije prispelo več kot 7 (sedem) mesecev po uradno obvezujočem roku, je nepopolno, netransparentno in delno zavajajoče."

Zamudo roka za oddajo poročila bodo pravno izpodbijali Na mariborski občini na vprašanje, kako komentirajo argumente Zavoda Udarnik, ki jih je ta podal v ugovoru na negativno odločitev komisije, odgovarjajo, da so poročilo prejeli z zamudo. "Urad za kulturo in mladino jih je po zamujenem roku še trikrat pozval k oddaji poročila in zato tudi podaljšal mandat omenjeni komisiji." Po prejetju tega ga je komisija konec oktobra obravnava in podala svojo navedeno odločitev.

Kot opozarjajo v Zavodu Udarnik pa nikoli niso bili pozvani k ponovni oddaji poročila za leto 2014, pri čemer so obe vmesni poročili oddali v roku, razen tistega na občinskem odboru za kulturo, ki je za rok določil 9. oktober, ko so zahtevano tudi oddali. Vse to bodo, tudi v vsebinskem smislu, dokazovali v upravnem sporu.

Nadaljnji način in obseg delovanja Kina Udarnik sta tako z zdajšnjo odločitvijo občinske komisije, ki jo bo revidiral upravni spor, na trhlih tleh. Pri tem je eno od pomembnih vprašanj, ki zadeva delovanje mariborskega nekomercialnega kina, njegova digitalizacija. Kot poudarjajo v zavodu, bi bila ta razmeroma preprosto rešljiva, če bi dvorano, za katero zdaj večinski del pridobljenih javnih sredstev plačujejo nazaj državi, in sicer Družbi za svetovanje in upravljanje, dobili v dolgoročno upravljanje. Od ureditve tega razmerja je odvisna tudi prenova dvorane.