Torek,
7. 5. 2013,
18.05

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Veliki Gatsby Baz Luhrmann Leonardo DiCaprio

Torek, 7. 5. 2013, 18.05

8 let, 8 mesecev

Veliki Gatsby: zahteven podvig, a prvi odzivi mlačni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Prvi kritiki so se na enega od najbolj pričakovanih filmov letošnjega leta, adaptacijo Fitzgeraldovega romana, polnega blišča in zvezdniških imen, odzvali z mešanimi občutki.

Predelave enega od največjih ameriških romanov iz leta 1925 se je do zdaj lotilo že več filmskih ustvarjalcev – različica iz leta 1949 z Alanom Laddom v glavnih vlogi se je osredotočila na Gatsbyjeve kriminalne vezi, zadnji poskus pa sega v leto 1974, ko sta glavni vlogi prevzela Robert Redford in Mia Farrow. Kritiki so film označili za turoben in brez življenja, prav tako klavrn pa je bil tudi izkupiček na blagajni. Kljub polomom filmskih predelav je avstralski režiser Baz Luhrmann, ki je leta 2001 navdušil z muzikalom Moulin Rouge, prejel izziv in se iz Gatsbyja s svojem slogu odločil ustvariti bleščeč, vizualno poln 3D-film, v glavne vloge pa je povabil Leonarda DiCapria, Carey Mulligan in Tobeyja Maguira.

Še preden se je snemanje začelo, je izbira režiserja razdelila filmske kritike – po prvih projekcijah filma pa se med njimi krešejo iskre ravno zaradi režiserjevega razkošnega sloga.

Je Luhrmannov razkošen slog postal sam sebi parodija? "Ogromna produkcija se začne pretirano in v tem slogu tudi nadaljuje," je za Hollywood Reporter zapisal Todd McCarthy – ta je sicer filmu naklonil precej dobro recenzijo, pri čemer je pohvalil tudi igralsko zasedbo.

Manj navdušena je bila ocena filma publikacije Variety, v kateri je zapisano: "To, da je avstralski avtor, podpisan pod potratna spektakla, kot sta Mouline Rouge in Australia, bolj kot duh Fitzgeraldovega romana v filmu zajel duh naslovnega antijunaka – ta verjame, da bo z bliščem osvojil edino stvar, ki je denar ne more kupiti – ni večje presenečenje."

"Veliki Gatsby se v veliko trenutkih zdi le dobro strenirana klasika, v kateri igralci svoje vrstice dobro poznajo, a jih interpretirajo brez posebnih čustev," je še dodal Scott Foundas.

Še bolj negativen je film v očeh Alonsa Duralda, ki je za Wrap napisal, da je glavni greh novega Gatsbyja to, da je dolgočasen, in da je prelomni trenutek, v katerem je zaščitni slog Baza Luhrmanna sam sebi postal parodija.

Indiewire je film pozdravil malce topleje – Anne Thompson je zapisala, da gre za drzno in dinamično delo, ki bi lahko zadovoljilo mlajše občinstvo. Kljub temu je sklenila, da po dveh urah in triindvajsetih minutah tovrstna razkošna produkcija postane ponavljajoča.

Glavno sporočilo zgodbe je brezčasno Kljub razkošni produkciji pa se je moral Luhrmann, kot piše Reuters, zaradi finančnih omejitev snemanja namesto v New Yorku, kjer se zgodba odvija, snemati v domači Avstraliji. Kljub temu naj bi se za enega od največjih izzivov filma izkazalo vprašanje, kako posneti film, ki bi dajal pristen občutek dvajsetih let 20. stoletja, da pa bi imel tudi pridih sodobnosti in aktualnosti.

V pogovoru za Reuters je Luhrmann poudaril, da je želel posneti film, ki bi dal občutek, kot da roman beremo leta 1925, pri čemer se je dotaknil pomembne vloge afroameriške ulične glasbe v romanu. "Ta je roman naredila zelo aktualen, prežet s popkulturo tistega časa. Povzela je nore, opojne čase, a zdaj tega občutka ne daje več."

Da bi zgodbo romana popeljal v sodobnost, mu je pri ustvarjanju soundtracka na pomoč priskočil Jay-Z. Ta je džez prenesel v hip hop, pri tem so mu na primer pomagali tudi Beyonce, Bryan Ferry, Fergie, Lana Del Ray in will.i.am.

Kljub tovrstnemu podvigu režiser ostaja prepričan, da glavno sporočilo Gatsbyjeve zgodbe ostaja brezčasno, s čimer se strinja tudi Tobey Maguire. Igralec, ki se je prelevil v Nicka Carrawayja, namreč meni, da je bistvo filma tudi svarilo. "Na mnogo načinov je ta knjiga napovedala veliko gospodarsko krizo (1929). Govori o izobilju v Ameriki oziroma o predstavi, da je prihodnost neskončna ter da lahko trošimo in živimo, kot se nam zljubi, brez kakršnikoli posledic. S tem se srečujemo tudi danes – še vedno to počnemo."

Film si bomo na rednem sporedu kinematografov pri nas lahko ogledali od 16. maja.