Petek, 20. 12. 2024, 8.54
10 ur, 20 minut
Svoj 70. rojstni dan praznuje pevka izjemnih koloraturnih višin Milena Morača
Svoj 70. rojstni dan praznuje Milena Morača, pevka z velikim obsegom glasu in različnih vlog. Sopranistka, ki je bila od leta 1981 solistka ljubljanske Opere, na opernih odrih pa je nastopala že od leta 1977, je zaradi svoje izjemne moči transformacije, univerzalnosti in nevsakdanjih pevskih ter igralskih kvalitet kmalu postala ljubljenka občinstva.
Leta 1954 v Banjaluki rojena pevka se je z glasbo začela resno ukvarjati že pri 14 letih, ko se je vpisala na srednjo glasbeno šolo, in sicer v oddelek za teoretske predmete in tudi že za solopetje. Po maturi je bila sprejeta na Glasbeno akademijo v Zagrebu, po končanem prvem letniku pa je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Petje je študirala pri priznani tržaški sopranistki Ondini Otti Klasinc, pri kateri je tudi diplomirala. Pozneje se je izpopolnjevala tudi na Dunaju kot štipendistka avstrijske vlade in v Londonu. Magisterij je vpisala v Beogradu, končala pa v Ljubljani.
Po drugem letniku študija leta 1977 je bila angažirana v mariborski Operi kot solistka in je že v prvi sezoni odpela štiri premiere, leta 1981 pa je postala solistka ljubljanske Opere, piše na portalu Sigledal.
Pela je najzahtevnejše primadonske vloge
Na njenem repertoarju so bile vloge, ki zahtevajo ekstremne koloraturne višine, kot je Kraljica noči v Mozartovi operi Čarobna piščal, pa tudi take, ki so napisane za visoki mezzosopran, kot je vloga Skladatelja v Straussovi Ariadni na Naksosu. Pela je tudi najzahtevnejše primadonske vloge, kot so Bellinijeva Norma, Verdijeva Abigaille v operi Nabucco ali Puccinijeva Čo-čo-san v Madame Butterfly.
Omeniti velja tudi njen igralski dar. Svoj smisel za odrsko igro, še posebej za komiko, je pokazala v vlogah Rozine (Seviljski brivec), Norine (Don Pasquale), Felice (Štirje grobijani), Hane Glavari (Vesela vdova), Rozalinde (Netopir), piše na spletni strani ljubljanske Opere.
Uveljavljena tudi v najbolj tragičnih likih klasične operne literature
Uveljavila se je tudi v najbolj tragičnih likih klasične operne literature, kot so Violetta v Verdijevi Traviati, Lucija v Donizettijevi Luciji Lammermoorski in Jenufa v istoimenski Janačkovi operi. Za vlogi Jenufe in Skladatelja v Straussovi operi Ariadna na Naksosu je prejela nagrado Prešernovega sklada.
Ob nastopih na ljubljanskem opernem odru so jo lahko videli tudi v Ankari kot Lucio Lammermoor, v zagrebški Operi je pela naslovno vlogo v Leharjevi opereti Vesela vdova, Suzano v Figarovi svatbi in Georgetto v Puccinijevi operi Plašč, na Reki je pela Gildo v Rigolettu in Rosalindo v Netopirju, v Mariboru Violetto v Traviati in Rosalindo, so spomnili pri založbi ZKP, kjer so leta 2008 izdali zgoščenko njenih opernih arij.
Nastopala je tudi na koncertnih odrih, predvsem v delih J. S. Bacha in W. A. Mozarta, pa tudi v delih slovenskih avtorjev.
Bila je soproga letos preminulega igralca Jurija Součka.