Petek, 24. 3. 2017, 20.11
7 let, 1 mesec
San Di Ego in njihov Doktor za rock'n'roll
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
Na odru ljubljanske Cvetličarne je skupina San Di Ego v četrtek predstavila svoj drugi studijski album, ki nosi naslov po singlu s plošče – Doktor za rock’n’roll. Na njem so med drugim sodelovali z Aleksandrom Mežkom in tako združili klasično akustiko in trše zvoke. O novosti in predvsem rock glasbi smo s fanti govorili v zaodrju.
Kakšen je nov album, njegovih 12 pesmi?
Sergej: Doktor za rock’n’roll je slogovno zelo različen in čuti se, da so komadi delo različnih avtorjev. Ravno to ga dela tako raznolikega.
Matic: Mogoče smo se s tem albumom malce približali tako imenovani zadevi radio friendly. Ampak res malenkost. Zame je to najboljši album, kar smo jih naredili do zdaj (smeh, op. p.). Dober je, odličen, in to zato, ker je bolj "na hard". Saj je bil tudi prejšnji, ampak ne toliko.
Basist Martin Rozman, pevec Sergej Škofljanec, bobnar Jure Doles in kitarist Matic Ajdič
Jure: Na albumu je tudi duet z Aleksandrom Mežkom. Spoznali smo se že pred nekaj leti pri predelavi njegove Julije. Zdaj pa nam je poslal nekaj komadov in najbolj nam je bila všeč pesem Gledam tvoje slike. Sprva je bil ta projekt zamišljen kot Sergejev solo, a se mu je pozneje pridružil tudi Aleksander in tako je nastal duet. In ko so ploščo poslušali naši prijatelji, je bil ta komad eden od najbolj priljubljenih z albuma.
Fantje so z Aleksandrom Mežkom sodelovali pri pesmi Gledam tvoje slike.
Kako je, ko se združita hard rock in akustika?
Aleksander: Mislim, da je temelj vsake glasbe tako ali drugače rock. Čeprav v Sloveniji name gledajo predvsem kot na akustičnega avtorja, saj vedno nastopam sam s kitaro, pa imam iz svoje druge domovine Anglije veliko izkušenj tudi z bendi. Stalno sem sodeloval z raznimi skupinami in luštno je, da lahko sodelujem z dobrim rock bendom tudi v Sloveniji. Jure mi je enkrat rekel, da fantje radi igrajo rock iz osemdesetih, super je, da se je to pojavilo pri nas. Mislim, da je bil že skrajni čas za dober slovenski hard rock bend.
Kakšna je vaša publika?
Jure: Že to, da je naše publike vedno več, je zagotovo nekaj pozitivnega. Vsepovsod, kjer igramo, se vračamo nazaj. Velikokrat nastopamo tudi na nerockerskih tleh, kjer sploh ni rockerske publike, tako da se stvar zelo lepo razvija.
Poleti boste na festivalu Pivo in cvetje v Laškem na odru skupaj s Samantho Fox?
Jure: To je dolga zgodba, ki jo bom čim bolj skrajšal. Sergej je dal idejo, da bi na drugi plošči naredili priredbo komada Touch me Samanthe Fox. To smo posneli tako, malo za zraven, poleg drugih avtorskih komadov. Nato smo priredbo poslali direktorju festivala in prvo leto ni bilo nič. Prihodnje leto smo naredili še videospot, kar na enem izmed koncertov, in to objavili na YouTubu. Kar naenkrat so začeli padati pozitivni odzivi, nato se je oglasila še Samantha. Bila je zelo presenečena nad takšno rockersko priredbo. Priredb tega komada je namreč že nešteto, a ta po njenem mnenju izstopa. Potem se je začelo še dogovarjanje s festivalom, rekli so nam; "Pridite letos." In mi bomo prišli!
Na odru ljubljanske Cvetličarne so sinoči krstili svoj drugi studijski album.
Po izidu prvega albuma ste govorili, da se ne dobivate na vajah, ampak samo v studiu?
Še danes je tako! (smeh vseh, op. p.)
Sergej: Saj boste slišali na koncertu (smeh, op. p.).
Jure: Ne samo, da to govorimo, ampak je to res. Vsak bend mora vaditi, to polagam na srce predvsem mladim. Čeprav Matic in Martin na priznata, da vsak dan vadita doma (smeh, op. p.). Preprosto nam logistično ne znese, da bi skupaj vadili vsak dan. Dobimo se enkrat v treh mesecih. Je pa res, da smo se za promocijo tega albuma dobivali ves februar enkrat na teden. To je pa najbrž tudi to za letos (smeh, op. p.). Še pred Pivom in cvetjem se bomo enkrat dobili, če bo čas, in to bo to.
To si lahko privoščite, ker ima vsak za sabo svojo kariero in niste novinci na glasbeni sceni?
Jure: Zagotovo. En mesec smo potrebovali, da smo naredili ta album. Veliko ljudi nas pozna po cover komadih, zdaj smo naredili še venček Queen, ki ga bomo nocoj prvič odigrali. Na zalogi imamo nekaj novega, seznam je je dolg kot pri kakšnem bendu, ki igra na ohcetih – približno 90 komadov je na našem repertoarju (smeh, op. p.).
Sergej Škofljanec: "Album je slogovno zelo različen in čuti se, da so komadi delo različnih avtorjev."
Kaj je bolj pomembno, glasba ali besedilo?
Jure: Mislim, da pride publika na naše koncerte predvsem uživat. Kdo se osredotoča na glasbo, kdo na besedilo, kdo na pivo in kdo na našega Matica, ne vem. Vem samo, da zelo uživam, ko pogledam z odra in vidim nasmejane obraze. Pa še veliko deklet je, kar je tudi dobra motivacija.
Kje se vidite na slovenski glasbeni sceni?
Jure: Naj še kdo drug kaj pove, samo jaz govorim.
Martin: Ti si dober govorec, pa še vse besede mi pobiraš z jezika. (smeh, op. p.)
Jure: No, moje mišljenje je, da kdor trdo dela, zagotovo doseže kak rezultat. Kam ga bo to pripeljalo, pa pokaže čas. Upam, da bomo še naprej delali tako intenzivno kot do zdaj. Volja je, koncerti so tudi že načrtovani, ljudje so nas sprejeli in z vsakim koncertom je več oboževalcev. Upam, da nas časa svetla in vesela prihodnost.
Pred vami bo na oder stopila predskupina, vam se pridruži tudi skupina M.J.A.V.
Jure: Priložnost smo dali mladim, ker neprestano prejemamo prošnje za nastope. Zato smo izbrali bend iz Ljubljane – Buržuazija. Imamo dva gosta, in sicer Aleksandra Mežka ter skupino M.J.A.V., ki prihaja iz čisto drugega žanra. To se je zgodilo po naključju. Sergej je namreč ustvaril pesem z naslovom Safr in meni naložil, da poiščem štiri dekleta, ki bodo to odpela. Ni bilo težav, takoj sem jih našel. Na odru ne bomo mešali harmonike in rocka, one bodo v našem žanru odpele spremljevalne vokale. Luškana stvar.
Članice skupine M.J.A.V. so glasove posodile pri novem komadu Safr.
Kje je hard rock na slovenski glasbeni sceni?
Matic: Ogromno je bendov, ki igrajo hard rock, in veliko je tudi mladih, ki najbrž sploh nimajo prave priložnosti. Ampak v grobem, zagotovo je na slovenski glasbeni sceni premalo hard rocka.
Martin: Vsekakor so slabi časi za hard rock, sploh če se greš klasičen hard rock, kakor se ga gremo mi. Je sicer veliko bendov, ki igrajo to zvrst, tudi mi jih veliko poznamo, ampak takšnemu bendu je danes zelo težko prilesti do širše publike. Mi se za to čim bolj trudimo in, recimo, da nam za zdaj kar dobro uspeva.
