Prizori na letališču v filmu Misija Argo realistični

Politični triler Bena Afflecka, ki si je v nedeljo prislužil oskarja za najboljši film, je več kot očitno navdušil ameriško Akademijo filmskih znanosti in umetnosti, pa tudi malo morje gledalcev in kritikov, medtem ko se je nemalo Irancev pritožilo, da jih film prikazuje kot nebrzdano in ne preveč inteligentno drhal. Kot poroča Reuters, je na primer iranski kulturni minister Mohammad Hosseini v ponedeljek za javnost dejal, da je film protiiranski in da mu primanjkuje mojstrstva.

Igrani film si sicer lahko privošči odstopanja od resničnih dogodkov, kot je za javnost spregovoril Heinz Koch, nekdaj zaposlen v letalski družbi Swiss Air, pa je Misija Argo skrbno in realistično naslikala dogajanje na teheranskem letališču.

Koch, ki je bil zadolžen za danes neobstoječo povezavo med Zürichom in Teheranom, je, kot piše Reuters, dejal, da letalska družba o tajni operaciji ni bila obveščena – zaposleni so mislili, da prevažajo zgolj eminentna kanadska imena. Da so imeli na letalu pobegle ameriške diplomate, so izvedeli šele mesece po dogodkih, a te informacije niso razširili v javnost.

"Kanadska ambasada me je na isti dan poleta obvestila, da bodo na letalu pomembni kanadski potniki in da moramo poskrbeti za to, da varno odletijo. Šlo je zgolj za vprašanje rezervacije, na nadzor nismo imeli vpliva."

Vsa zgodba razkrita šele leta 1997 Če bi takrat, ko so končno izvedeli, koga so na letalu peljali, o tem tudi javno spregovorili, bi lahko izgubili svojo letalsko povezavo med mestoma. "Želeli smo nadaljevati polete v Teheran, če pa bi o tej operaciji kaj izvedela tamkajšnja oblast, bi bilo to veliko tveganje."

Misija Argo temelji na resničnih dogodkih iz leta 1979 oziroma 1980 – postavljena je v čas krize s talci v Iranu. Takrat je med iransko revolucijo šestim diplomatom uspelo uiti iz zasedene ameriške ambasade, zatočišče pa jim ponudil kanadski veleposlanik. Na drugem koncu sveta se je CIA ukvarjala s tem, kako bo šesterico uspešno rešila iz države – na koncu je skorajda nemogoča naloga pripadla agentu, strokovnjaku za reševanja Tonyju Mendezu, ki se je v Teheran odpravil kot hollywoodski producent, ki želi v Iranu posneti znanstvenofantastični spektakel. Ujeto šesterico je nameraval "spremeniti" v filmsko ekipo in jih po ogledu "potencialnih snemalnih lokacij" varno odpeljati domov.

Skrivna misija je še dolgo po dogodku ostala skrivnost, o njej so spregovorili šele leta 1997, deset let pozneje pa je bila podrobno opisana v članku revije Wired – tega je v scenarij prenesel Chris Terrio. Ko je scenarij v roke prišel Georgeu Clooneyju, je kot producent filma k producentski vlogi povabil tudi Granta Heslova, za režijo filma pa si je kmalu zamislil prav Afflecka.

"Veliko potnikom so preprečili, da bi zapustili državo" Kot je še povedal Koch, je bilo življenje po revoluciji v Teheranu izjemno napeto. "Mesto je bilo v zelo kritičnih razmerah. Večina tujcev je državo zapustila, še posebno družine, saj so po revoluciji mednarodne šole zaprli."

Potovanje po državi in zunaj nje je bilo dolgotrajno, saj so potnike revolucionarji skrbno pregledovali. "Švicarji večjih težav nismo imeli, težava pa je bila dokazati, da nisi ameriški državljan, za katerimi so oprezali."

Na vprašanje o tem, ali se iz dneva pobega ameriških diplomatov spomni česa posebnega, odgovarja negativno. "Ne, za nas je bil to le običajen polet – iz Teherana v Zürich smo leteli vsako jutro. Ti poleti so bili vedno popolnoma zasedeni, saj smo bili ena od redkih družb, ki je še imela povezavo z Iranom."

Prizori Misije Argo, ki se odvijajo na letališču, so torej po Kochovih besedah realistični. "Na letališču si se moral soočiti s kontrolno točko pred vstopom v stavbo, kontrolno točko na letališču, nato te je pregledala uradna mejna kontrola, revolucionarji pa so te preverili celo pred vkrcanjem na letalo. Veliko potnikom so preprečili, da bi zapustili državo."