Od bombnega zaklonišča pod župniščem do velikega odra Kina Šiška

Pobuda Kulturni evro, v okviru katere obiskovalke in obiskovalci Kina Šiška, ki so tam službeno ali na seznamu gostov in gostij, prispevajo po dva evra, je obrodila prve sadove. Denar, ki so ga zbrali v prvem letu, je Center urbane kulture namenil zmagovalcem natečaja, skupini Your Gay Thoughts. Ta je te dni s pomočjo sredstev izdala svoj prvenec Watercolours, v petek pa bo nastopila na odru Kina Šiška ob njegovi šesti obletnici.

Ustvarjalni prostori pod ljubljanskim župniščem Začetki avdiovizualnega kolektiva, ki je trenutno ena najvznemirljivejših novih zasedb pri nas, so milo rečeno zabavni. Basist Gregor Kocijančič - Gregij in bobnar Aljaž Košir - Fejzo sta se na Trnfestu na primer spoznala tako, da ju je nekdo predstavil in rekel: "Mi imamo zdaj bend."

Čeprav nihče od njiju ni znal zares dobro igrati, so vseeno začeli skupaj vaditi. Menjavali so žanre, koncepte, člane in prostore za vaje, na koncu pa sta Gregij in Fejzo ostala sama v bombnem zaklonišču pod župniščem v Ljubljani, kjer sta ustvarjala glasbo, ki je temeljila zgolj na bobnih, basu in vokalih.

Ko se je nabralo dovolj materiala za koncert, sta v zaklonišče povabila Mino Žabnikar, znano tudi kot Mino Fino. Spoznala sta jo na rejvih kolektiva Smetnjak, kjer je skrbela za vizualije, ki sta si jih zaželela tudi na svojem koncertu. "Ozvočenje je bilo pretirano za tako majhen prostor, kot je bilo zaklonišče," se vaje v smehu spominja Mina Fina, ki se je po celonočnih VJ-janjih v klubih želela preizkusiti tudi pri projektu, kjer lahko pokažeš, kaj znaš, v krajšem času.

Takrat še niso vedeli, da bodo postali bend, je pa to postalo jasno po koncertu v klubu Gromka, ko sta Gregij in Fejzo Mino namesto k tehniku postavila kar na oder. "Po tem koncertu smo vedeli, da bomo nadaljevali kot bend," pove Gregij.

Prvi računalnik za ustvarjanje glasbe je podarila babica, ko se je odločila stopiti v korak s časom in star PC zamenjati z Macom Njihova glasba in vizualna podoba sta se prek koncertov ves čas spreminjali, kot pravi Gregij, so seznam skladb v celoti menjavali tudi na pol leta, zato so njihove številne skladbe sčasoma izginile. "Potem pa sem od svoje babice dobil star prenosni računalnik, na katerega sem lahko naložil program Ableton, in začeli smo poskuse ustvarjanja glasbe na računalnikih." To Gregij opisuje kot primitivno produkcijo, saj so bili sprva prehitro zadovoljni z rezultati. A sčasoma se je vsebina izluščila ter dobila prepoznaven zvok in podobo, ki ju danes po zaslugi Kulturnega evra lahko slišimo na albumu in vidimo na odru.

Pisca besedil jim je v Slovenijo pripeljal Tomaž Šalamun "Vse, kar sem kdaj napisal, mi je bilo grozno peti, ker je bilo generično in grozljivo," je o svojih sposobnostih pisanja besedil kritičen Gregij. A k sreči so tudi tokrat prav prišla druženja na rejvih, kjer so spoznali Michaela Thomasa Tarena. Pravzaprav ga je prvi našel Tomaž Šalamun, in sicer v Pittsburghu, kjer je predaval. Ko je prepoznal njegov talent, ga je "deportiral" v Slovenijo, kjer sta skupaj prevajala Šalamunovo poezijo v angleščino.

Po neki zabavi pri Michaelu je Gregij igral na kitaro in prepeval v nerazločnem jeziku, zato mu je Michael za potrebe zabave napisal besedilo, po obisku slavnega bombnega zaklonišča pa na podlagi slišanega še nekaj dodatnih besedil. "Michael piše zelo abstraktna besedila, ki niso nujno spevna, zato je bilo treba izluščit dele, ki se jih je dalo prevesti v glasbo. Besedila in njihovi pomeni se s tem iznakazijo, in če so že tako bili abstraktni, postanejo na ta način še bolj in od tu tudi referenca na Moneta."

Na naslovnici pokrajina prihodnosti, ujeta na vodi Naslov albuma Watercolours se namreč nanaša na zadnjih 20 let Monetovega slikanja, ko je slikal lokvanje v Givernyju in isti motiv uporabljal tako dolgo, dokler s tem ni povsem spremenil njegovega prvotnega pomena. "Enako se je dogajalo tudi z Michaelovimi teksti, ko smo jih nanašali na svojo glasbo."

Motiv vode je na naslovnico albuma prenesla tudi Mina Fina, ki je pred tem že oblikovala ovitke za albume skupine Čao Portorož ter Polone Kasal in Irene Tomažin. Mina Fina na koncertih že tako ali tako ustvarja abstraktne barvne kulise, tokrat pa je eno od koncertnih grafik s projektorjem usmerila v posodo z vodo. To je z dodajanjem kapljic razburkala in nato posnela fotografijo. "S tem je postala neka pokrajina prihodnosti, naš mehurček leta 2125. Naša vodena, fluidna pokrajina."

V Kinu Šiška, kjer so celoten projekt podprli tako s sredstvi kot s promocijo, so naslovnici albuma namenili tudi slavno steno v Kinu Šiška, ki jo sicer krasijo plakati nastopajočih.

Četrti član prinesel vokalno harmonijo in prostor za vaje Potem ko so izgubili ključe bombnega zaklonišča pod župniščem, jih je k sebi vzel Luka Uršič, znan kot Kalu. Medtem ko je z njimi delil svoj studio, je spontano postal četrti član zasedbe.

Kalu je med svojo umetniško rezidenco v New Yorku posnel skladbo Technicolor, ki jo je podpisal kot Kalu & The Crystalines, pri čemer skupina The Crystalines sploh ni obstajala, ampak je bila izmišljena. Po Gregijevem radovednem izpraševanju o skrivnostni newyorški skupini, mu je Luka (na Gregijevo presenečenje) razkril, da so člani te namišljene skupine kar Gregij, Fejzo in Tine Grgurevič - Bowrain.

Na festivalu Stiropor so nato prvič nastopili skupaj in ugotovili, da jim je všeč harmonija Kalujevega in Gregijevega glasu, zato se Kalu kot četrti član skupine z njimi odpravlja na koncertno turnejo. V sklopu te bodo Kinu Šiška sledili še koncerti v Münchnu in Frankfurtu, kjer bodo igrali skupaj z N'Tokom in Koala Voice, nato pa še koncerti v Škofji Loki, Zagrebu, Pragi, Budimpešti, Beogradu in Izoli.