Četrtek,
15. 10. 2015,
10.19

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

animirani film ocena filma ocena filma ocenili smo filmska recenzija

Četrtek, 15. 10. 2015, 10.19

7 let, 2 meseca

OCENA FILMA: Ribbit

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Čakal sem, kdaj bo Ribbit prebudil mojega notranjega otroka. Namesto tega ga je spravil v komo.

Starši majhnih otrok in filmski recenzenti smo si v nečem podobni. Oboji si v kinu občasno ogledamo kakšen film, ki bi ga v drugačnih okoliščinah brez oklevanja preskočili. Moja naloga, da ne rečem poslanstvo, je, da vam na podlagi lastnih izkušnjah svetujem, v katerih primerih bi bilo to vendarle smiselno storiti.

Zdaj, ko je sinhronizacija postala standard, skoraj ne mine teden, da ne bi v kinematografe prispel vsaj en animiran celovečerec, najbolj gledani med njimi pa se na sporedu obdržijo tudi po eno leto.

Malčki bi bili verjetno najbolj veseli, če bi si lahko ogledali kar vse, toda otroci običajno ne vodijo družinskega proračuna. Res ni treba, da so izpostavljeni vsaki risanki, ki priskaklja v naše kinematografe, zato je treba ločiti animirano zrno od plev. Dovolite mi, da vam pri tem pomagam.

Saj veste – za otroke gre.

Kdo bi si mislil, da bo romanca med pohotno veverico in najgršo "popkulturno" žabo po Joži Gulikoži tako zelo srhljiva?

Večina animiranih filmov je povprečnih in hitro pozabljivih, redki so tako dobri, da jih lahko priporočam tudi mladim po srcu, ki v kino ne hodijo v spremstvu otrok, potem pa so tu še tretjerazredni zmazki, kot je ameriško-indonezijska koprodukcija režiserja Chucka Powersa Ribbit.

Po polžu, podgani in puranu smo zdaj dobili še žabo s krizo identitete. (Kako zelo izvirno.) Ribbit je namreč strupen drevesni žabec, ki se boji vode in ne mara skakati. (Kako zelo ironično.) Ker ga zanima, kakšen je smisel njegovega obstoja, se s svojo najboljšo prijateljico, letečo veverico Sandy, odpravi na pot iskanja lastnega jaza. (Kako zelo dolgočasno.)

Ribbit in Sandy na svoji poti skozi amazonski deževni pragozd srečata grozljive stvore: divjemu prašiču podobnega krvoločnega netopirja, ki se izraža kot Yoda iz Vojne zvezd (ta glavnega junaka s pomočjo hipnoze prepriča, da je v resnici uročeni princ), trop srhljivih in rasistično obarvanih opic, krvoločnega kajmana, krvoločnega pajka in gejevskega tukana. (Kako zelo klišejsko.)

Če se sprašujete, ali glavni junak na koncu osvoji dekle, vam lahko izdam, da jo. Ne sicer tisto, ki si jo je sam želel (plemensko princeso, ki jo reši pred atentatom), temveč tisto, ki se mu je ponujala skozi ves film. Poljubita ga obe. Proti strupu, ki ga oblastiželjen atentator pridobiva tako, da ga postrga s povrhnjic Ribbitovih sorodnikov, sta očitno obe odporni. (Kako zelo butasto.)

Nauk zgodbe: seks med živalmi in ljudmi ni zaželen, medtem ko s parjenjem med plazilcem in sesalcem ni prav nič narobe. Kakšno krizo identitete bodo imeli šele Ribbitovi in Sandyjini potomci?

Krastača ostane krastača

No, glede na to, da je bila uboga veverica šele rezerva, jim bosta starša verjetno vsaj prihranila zgodbo, kako sta se spečala. Podobno bi morali ravnati vi, če seveda ne želite v kinematografih tudi v prihodnje spremljati podobnih zmazkov.

Ne morem se odločiti, kaj me je na tem filmu bolj odbijalo – njegova zgodba ali animacija. Recimo, da je izid neodločen ter da sta obe primerni kvečjemu za na televizijo, in še to komajda. Če bi moral pohvaliti eno stvar tega celovečerca, bi rekel, da je barvit.

Vse živali prihajajo iz roda obupnos animiranos, vključno z glavnima. Veverica ima podobno statično pričesko kot Donald Trump, le da njena ni tako oranžna. A to je še najmanjša težava. Veliko bolj me zanima, kdo za vraga se je spomnil, da zeleni spaki z gigantskimi zobmi mednožje in prste na vseh štirih okončinah pobarva rdeče? (Med filmom sem ves čas razmišljal, kaj je Ribbit z njimi počel.)

Velike preglavice sta mi povzročali tudi dve rečni bitji, za kateri še zdaj ne vem, kaj naj bi pravzaprav predstavljali: vidri, nilska konja, morski kravi ali zemeljska potomca Jabbe the Hutta? Še dobro, da je eden rožnate in drug modre barve, da lahko določimo vsaj njuna spola.

Ribbit je videti kot film, ki so ga posneli otroci, zato da bi nagajali svojim staršem. Čeprav sem uro in pol upal, da se bo ta spremenil v princa, sem se moral na koncu skupaj z naslovnim junakom sprijazniti z žalostnim spoznanjem, da krastača včasih ostane krastača.

Napovednik filma: