Joseph Gordon-Levitt: pornografija, romantika in obsedenost s samim seboj

Potem ko se je s filmi 500 dni s Summer, Izvor, Vzpon Viteza teme in Časovna zanka uveljavil kot eden najbolj nadarjenih igralcev mlajše generacije, se je enaintridesetletni Joseph Gordon-Levitt na letošnjem festivalu Sundance predstavil s svojim prvim celovečernim podvigom, opolzko komedijo Don Jon's Addiction – ta je na letošnji izdaji festivala v Park Cityju le ena v vrsti filmov, ki se tako ali drugače ukvarjajo s spolnostjo. Med njimi so na primer tudi Lovelace, Kink in Interior. Leather Bar, s katerimi je tako ali drugače povezan James Franco.

Film Don Jon's Addiction, v katerem je režiser prevzel tudi naslovno vlogo, govori o čednem mladeniču, obsedenim s svojim telesom in materialnimi dobrinami, ki mu zasvojenost s pornografijo preprečuje, da bi s katerokoli žensko sploh lahko vzdrževal resen in pristen odnos. Ko spozna Barbaro (Scarlett Johansson), lepo, a svojim videzom obsedeno zasvojenko z romantičnimi filmi, ter čustveno ranljivo vdovo Esther (Julianne Moore), se poda na nenavadno pot odkrivanja samega sebe.

Gordon-Levitt, ki ga je pri nas občinstvo sprva spoznalo kot Tommyja Solomona v televizijski seriji Tretji kamen od sonca, je v zadnjih nekaj letih obveljal za izjemno nadarjenega hollywoodskega igralca, producenta in tudi režiserja. Na letošnjem festivalu Sundance je dejal, da ga pred snemanjem filma Don Jon's Addiction izredno zabavala misel, da bo na velikem platnu združil zasvojenca s pornografijo in obsedenko z romantičnimi filmi.

"Želel sem povedati ljubezensko zgodbo, ki vključuje moja opažanja, da ljubezen običajno ovira to, kako ljudje en drugega objektivizirajo," je dejal za Reuters. "O odnosih se učimo s pomočjo naših prijateljev, družine, cerkve in najrazličnejših medijev … Nobenemu od teh medijev za nas ni čisto nič mar. Vse skupaj se mi zdi zelo smešno, da sem predvideval, da bi to lahko bila dobra romantična komedija."

Zasvojenost s pornografijo je le metafora Čeprav je pornografija vidno sredstvo filma, mladi režiser poudarja, da ne gre za komentar zasvojenosti s pornografijo. "Gre bolj za metaforo. Zelo zanimivo je, kako razširjena je v današnji kulturi."

Njegovim razmišljanjem se je na festivalu pridružila tudi Julianne Moore, ki je dejala, da zgodba zrcali to, kar se dogaja v sodobni družbi in kulturi. "Oba lika imata določena pričakovanja, ki se v resnici ne morejo uresničiti. Dandanes se nam s prisotnostjo raznoraznih medijev to dogaja kar naprej – ljudje odrastejo z določenimi pričakovanji, kako naj bi razmerja funkcionirala."

Navdih tudi opolzki komentarji na družabnih omrežjih Joseph Gordon-Levitt se je kot režiser na festivalu Sundance prvič predstavil leta 2009, in sicer s kratkim filmom Sparks, v katerem sta igrala Carla Gugino in Eric Stoltz, leta 2010 pa je na teksaškem festivalu South by Southwest predstavil svoj drugi kratki film Morgan and Destiny's Eleventeenth Date.

Leta 2004 je mladenič ustanovil spletno produkcijo HitRECord, projekt, ki pripomore k internetnemu vzpostavljanju umetniških skupnosti in sodelovanju najrazličnejših vrst ustvarjalcev. Morda ravno zato ni nič čudnega, da je navdih za svoj aktualni film našel ravno v družbenih spletnih omrežjih. "Humor, ki ga najdemo na Twitterju, Facebooku in Tumblrju, lahko dojemamo kot opolzek in ogaben, po drugi strani pa je tudi precej iskren," pravi režiser, obenem pa dodaja, da je z zasnovo Donovega lika želel izpodbiti stereotipne predstave o značilnostih moških, zasvojenih s pornografijo. Ravno zato Dona ni zasnoval kot nerodnega in sramežljivega fantiča, temveč kot moškega, ki ga obdaja veliko žensk – težava je le v tem, da z njimi ne zna vzpostaviti dolgotrajnega odnosa.

Po festivalski projekciji filma je o njem spregovoril tudi z občinstvom, pri čemer se je med drugim dotaknil tega, kako je na njegovo ustvarjanje pravzaprav vplivala njegova mama, ki ga je vzgojila s precej feminističnimi nazori. "Hollywoodska filmska industrija je prehodila dolgo pot. Nedvomno ima precej grozno zgodovino seksizma, ki pa se ga še vedno ni popolnoma znebila. Treba se je zavedati, da je v "mainstream" filmih še veliko patriarhije in seksizma. S tem sem se želel spopasti in na ta način ustvariti "mainstream" film, ki se osredotoča na nekaj običajnih navad naše kulture."