Torek,
2. 7. 2013,
7.09

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Berlinale

Torek, 2. 7. 2013, 7.09

8 let, 7 mesecev

Christa Theret: Francoski film potrebuje več cinizma in ironije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Igralka, ki je bila na letošnjem Berlinalu okronana za vzhajajočo zvezdo, pravi, da je igralska kariera zahtevna - še posebej zato, ker je odvisna od toliko ljudi.

Francoska igralka Christa Theret, ki je med letošnjimi dobitniki nagrade shooting stars družbo delala Juretu Henigmanu, se lahko pri svojih dvaindvajsetih pohvali že s kar osmimi celovečernimi filmi – nazadnje je svoje gledalce omrežila kot Andrée Heuschling, zadnja muza impresionističnega slikarja Pierr-Augusta Renoirja , obenem pa prva igralka v filmih njegovega sina Jeana Renoirja. V filmu, naslovljenem preprosto Renoir, ki se je lani v Cannesu potegoval za nagrado Un Certain Regard, je režiser Gilles Bourdos mladenko postavil v vlogo s precejšnjo mero golote, a ob tem žensko telo naslikal kot nekaj čudovitega, brez kakršnikoli seksualnih konotacij. "V filmu ni nobenega voajerizma," je v enem od intervjujev dejala Christa. "Celo na snemanju se nisem počutila neprijetno."

"Pri vživljanju v vlogo sta mi pomagala oče, ki je prav tako slikar, in mami, ki je bila manekenka – tako sta se pravzaprav spoznala. Ko sem bila majhna, sem se navadila, da oče slika ženske, in začela razumeti, kakšen je odnos med njimi. Ne gre za spolnost, vse skupaj je precej bolj abstraktno. Pri muzah gre bolj za njihovo osebnost, ne samo videz."

Odkrili so jo kar v šoli Kot deklica je Christa Theret sanjala o dveh stvareh – želela si je postati učiteljica, z malo sreče pa tudi igralka. Zadnje ji je seveda uspelo, in to celo veliko prej, kot si je upala želeti. "Ko mi je bilo dvanajst let, je na našo šolo prišla producentka in naredila avdicijo. Prosila me je za telefonsko številko, po letu dni pa mi je predlagala, naj se udeležim še nekaj avdicij." Na ta način je mlada igralka posnela svoj film, in sicerLe Couperet (2005) režiserja Costa-Gravasa.

Leto pozneje se je deklici še enkrat nasmehnila sreča – tokrat jo je našel neki drugi producent, ki je iskal neprofesionalno igralko najstniških let. Pri štirinajstih je tako Christa odigrala vlogo v filmu Lole Doillon Et toi t’es sur qui.

LOL, Lola! Ker so jo lovci na talente ulovili že dvakrat, je mladenka o igralski poti začela razmišljati resneje – pustila je srednjo šolo in se podala na lov za novimi filmskimi dogodivščinami. Že leta 2008 je doživela svoj prelomni film – francosko občinstvo jo je lahko vdelo v filmu LOL režiserke Lise Azuelos, komediji, ki je v francoskih kinematografih postala velik hit, Christa pa dobro prepoznavna igralka.

In čeprav jo na francoskih ulicah mimoidoči dostikrat prepoznajo in pozdravljajo, Christa same sebe še ne dojema kot pravo igralko, obenem pa jo skrbi tudi kariera, pri kateri je posameznik pogosto odvisen od želja in zahtev drugih. "Pritisku se ne morem izogniti. Po drugi strni pa počnem to, kar želim. Čez čas se bom še bolj sprostila in resnično uživala."

Christa Theret naj bi sicer trenutno bila sredi snemanja filma La société des jeunes pianistes, predelavi istoimenskega romana pianista Ketila Bjørnstada v režiji Lionela Delplanqua.

"Muke, ki jih lahko doživlja umetnik, razumem. Sploh zdaj, ko imam tudi sama poklic, v katerem si odvisen od drugih." Kljub svojim dvomom pa mladenka o francoski kinematografiji razmišlja z navdušenjem. "Mislim, da ustvarjamo stvari, ki so čudovite in nepozabne. Na splošno v francoskem filmu zelo uživam. Kljub temu pa se mi zdi, da bi lahko vseboval nekoliko več cinizma in ironije."