Četrtek, 16. 10. 2025, 13.24
1 mesec, 1 teden
Ali potrebujemo Festival slovenskega filma?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,68
Filma Belo se pere na devetdeset na Festivalu slovenskega filma letos ne bo, predvajali pa ga bodo na Liffu.
Letos bo Portorož gostil že 28. Festival slovenskega filma, kjer se bo predstavila letošnja bera domače produkcije. No, skoraj vsa bera, saj bosta umanjkala dva izjemno odmevna filma – to pa je privedlo celo do pozivov, ali sploh potrebujemo festival.
V osnovi ima Festival slovenskega filma (FSF) več hkratnih ciljev. Ključni je spraviti na kup čim več ustvarjalcev, drugih filmskih delavcev in študentov, da si lahko vsi skupaj ogledajo nove celovečerne in kratke filme ter se udeležijo strokovnih predavanj in diskusij, ob tem pa skozi druženje spodbudijo tudi nove ustvarjalne procese. Obenem je cilj festivala tudi širši javnosti predstaviti nove filme in tistim najbolj izstopajočim podeliti nagrade.
V teoriji bi se ta dva cilja morala prekrivati, a žal so se letos zgodila trenja. Dva precej odmevna domača filma, ki prideta na redni kino spored še pred koncem leta, bosta namreč FSF preskočila, ju bo pa zato mogoče videti na Ljubljanskem filmskem festivalu Liffe konec novembra. To sta filma Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo in pa pričakovana uspešnica Belo se pere na devetdeset, priredba istoimenskega avtobiografskega romana Bronje Žakelj.
Belo se ne pere na FSF
Ta odsotnost je prišla na plan tudi na novinarski konferenci ob predstavitvi FSF, kjer sta tako direktor festivala Bojan Labović kot tudi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar ostro nasprotovala tej odsotnosti, češ da slabi moč in vpliv festivala. Pri tem je Bučar iz tega celo ekstrapolirala vprašanje, ali sploh potrebujemo FSF, če niti domači režiserji in producenti na njem ne želijo predstavljati svojih najnovejših dosežkov.
Vzroki za to določitev so kompleksni in čeprav so vsi producenti obvezani predvajati film na FSF, pravila določajo, da morajo to storiti v roku dveh let po koncu filma, kar pomeni, da bosta oba omenjena nedvomno na sporedu prihodnje leto. Takrat bosta sicer že sklenila kino pot in bosta njuni projekciji torej manj zanimivi za obiskovalce FSF, kar seveda organizatorjem festivala ni všeč.
Direktor Festivala slovenskega filma Bojan Labović in direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar na predstavitvi letošnjega FSF
Zakaj se filmi izogibajo FSF?
Po drugi strani je tudi treba razumeti producente in distributerje, ki se trudijo čim bolj osredotočiti promocijo svojih filmov, da bi lahko pritegnili občinstvo. In ob načrtovani novembrski premieri je oktobrska predpremiera na FSF ravno toliko prehitro, da bi pritegnila večino medijske pozornosti – nato jih seveda skrbi, da bi film med kino predvajanjem pri večini občinstva zdrsnil pod radarjem.
To so morda realni pomisleki za prvenec Ester Ivakič Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, nikakor pa ne bi smelo biti za Belo se pere na devetdeset. Film temelji na enem najbolje prodajanih romanov zadnjih let in se lahko pohvali z izkušenim režiserjem Markom Naberšnikom (Petelinji zajtrk), kot tudi z zvezdniško zasedbo, ki vključuje Jurija Zrneca, Ivo Krajnc, Saša Tabakovića, Tjašo Železnik in v glavni vlogi mlado Leo Cok. Od tega filma je upravičeno mogoče pričakovati, da bo ena največjih domačih kino uspešnic v zadnjem času, in predpremiera na FSF na to ne bi smela vplivati.
Zasedba filma Belo se pere na devetdeset na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu
Ali potrebujemo FSF?
To ni prvič, da se je zgodil spor med FSF in Liffom. Pred 21 leti je namreč FSF vehementno zavrnil predvajanje neodvisnega filma Tu pa tam, prvenca režiserja Mitje Okorna, nato je Liffe filmu ponudil prostor, ki je skoval njegov komercialni uspeh. Tokrat nedvomno ni vmes nič takega, saj niti ne gre za odkrit spor, temveč bi situacijo najbrž najbolje opisali kot slalomsko preizkušnjo producentov in distributerjev, ki želijo filme čim bolj približati svojemu občinstvu.
Kaj to pomeni za slovenski film? Nič novega, ne glede na mednarodne uspehe domačih filmov in dokazano korist te gospodarske panoge v slovenski družbi je za večino ustvarjalcev to še zmeraj v prvi vrsti delo, ki ga opravljajo iz ljubezni do filma in ne zaradi kakršnihkoli finančnih vzgibov. Je pa vseeno na mestu pomislek direktorice Bučar glede prihodnosti festivala.
Ali bi bilo torej dovolj, če imamo proti koncu leta zgolj podelitev nagrad? Marsikdo bi nedvomno bil zadovoljen s tem, a v trenutnem konceptu se FSF vseeno izkaže za odlično stičišče mnogih ustvarjalcev, za zorilnik idej za prihodnja sodelovanja in možnost spremljanja nove produkcije. Čeprav so celovečerni filmi najbolj odmevni v splošni javnosti, pa so tam prikazani kratki in študentski filmi pogosto presežki, ki nakazujejo izjemne avtorske poteze mladih ustvarjalcev – in FSF je odlična priložnost za ogled in debato o njih.
Letošnji FSF bo v Portorožu od 21. to 26. oktobra.
Od Fantasyja do Trobca
Letošnji FSF bo potekal v Portorožu od torka, 21. oktobra, do nedelje, 26. oktobra, in tam bo mogoče videti 13 novih celovečercev, od tega šest igranih, enega animiranega in šest dokumentarcev. Med prvimi je najbolj željno pričakovan prvenec Katarine Bogdanović - Kukle z naslovom Fantasy, ki temelji na njenem večkrat nagrajenem kratkem filmu Sestre. Nove filme bosta predstavila tudi uveljavljena režiserja Žiga Virc, ki je posnel komično dramo Zemljo krast, in Miha Hočevar, ki bo končno prikazal svoj v islandski koprodukciji narejen film Skriti ljudje. Med odmevnimi dokumentarci bomo lahko videli OHO film Damjana Kozoleta o svetovno znani avantgardni umetniški skupini, Ko pridem ven Metoda Pevca o zapornikih in Ne pozabi me/Non ti scordar di me, ki ga je posnela Anja Medved in tako kot večina njene filmografije preučuje edinstveno okolje njene rodne Nove Gorice.
Filme bodo na FSF spremljale tudi številne druge strokovne in zabavne aktivnosti, med drugim pa bo letos prvič namenil prostor tudi televizijskim serijam. Na zadnji dan festivala bosta tako prikazani prvi dve epizodi mladinske nadaljevanke Smrdljivc, posnete po istoimenskem romanu Roka Bohinca, ki prihaja konec leta na program TV Slovenija, in pa željno pričakovane serije Pošast za železno zaveso, dramatizacije življenja serijskega morilca Metoda Trobca, ki jo je po mnogih letih priprav posnel Tomaž Gorkič. Tudi ta bo prišla na program TV Slovenija, vendar termin predvajanja še ni znan. V soboto bodo na festivalu podelili osrednje slovenske filmske nagrade Vesne.
Preberite še:
