Naravne zastirke za urejen vrt brez plevela

V knjigi iz založbe Modrijan Biovrt za začetnike avtorica Marie-Luise Kreuter posebno poglavje posveča zastiranju. Če želimo vrtno zemljo obvarovati pred izgubo vlage in razraščanjem plevela, jo je namreč spomladi priporočljivo zaščititi z ustrezno zastirko.

Po predlog kar v gozd

In tukaj da Kreuterjeva predlog iz gozda. Gozda nikoli nihče ne gnoji, pa vendar oskrbuje vse svoje rastline in nešteta drevesa. To bujno rastje pa je mogoče le zato, ker v gozdu nihče ne puli plevela ali pometa listja. Vsi odmrli deli rastlin popadajo na tla in kot rahla plast pokrijejo organske snovi, ki jih majhne živali in mikroorganizmi v tleh spreminjajo v humus in hranljive snovi. Tako pod rastlinsko odejo nastaja rodovitna, sveža prst.

Seveda vrtnar spoznanj iz gozda ne more takoj prenesti na domače grede. Vrt, tudi naravno obdelan, ni divjina, marveč kultivirano zemljišče. Klub temu je zakonitosti iz gozda, ki pripomorejo k rodovitnosti prsti, smiselno prenesti na vrtne gredice, tako da naravno načelo pokritih tal nadomestimo z zastirnimi plastmi.

Material za zastiranje

Pravega zastiranja ali mulčenja se je treba naučiti in paziti, da je zastirka iz žive snovi vedno rahlo razporejena. Če zelenje pretesno pokriva zemljo, kmalu zmanjka zraka in se začne proces gnitja!

Pokošeno travo imamo skoraj povsod. Paziti moramo, da ne vsebuje zeli ali trav s semeni. Malce ovenele bilke lahko uporabimo na vseh delih vrta.

Listje odpada predvsem jeseni. Iz njega nastane nekoliko kiselkast humus. Primeren je zlasti za jagode, maline, robide, kosmulje, ribez in kot obloga za sadno drevje.

Slama razpada zelo počasi. Uporabljamo jo predvsem kot mulč za jagode.

Koprive so odlične za zastirko. Primerne so za vse vrtne rastline. Stebla razrežemo na 10–20 centimetrov dolge kose.

Gabezovo listje omogoča zdrav, poseben mulč, ki prija zlasti paradižnikom. Liste lahko razprostremo tudi po drugih zelenjavnih gredah ali pa jih pomešamo s koprivami in vrtnimi odpadki.

Paradižnikove liste kot zastirko razgrnemo pod paradižnikovimi grmi. Dobimo jih iz zalistnikov in odlomljenih vršičkov pozno poleti.

Prednosti zastiranja

Pod zastirko ostane prst tudi v vročih poletnih tednih vlažna in rahla ter ohrani primerno temperaturo. Vrtnarju ni treba toliko grabiti in zalivati kot sicer.

Mešana organska snov je hrana talnim živalim, kjer jo raztresemo, pa se vztrajno razkraja v hranilni humus. Vrtnarju ni treba toliko gnojiti kot sicer.

Vlažno in toplo ozračje omogoča najboljše razmere mikroorganizmom in deževnikom, ki rahljajo in živahno preoblikujejo zemljo. Zaradi dejavnosti nastane veliko ogljikove kisline, ki se dviga na površino. Rastline to snov, potrebno za presnovo, vsrkajo in imajo boljšo rast. Vrtnar ima manj skrbi z boleznimi in škodljivci.

Grede, na katerih uporabljamo zastirko, nam torej prihranijo delo in dodatne stroške.