Tudi naš sadovnjak potrebuje nego!

Navajeni smo skrbeti za gredo ali njivo, skrbno kosimo zelenico in zalivamo balkonsko cvetje, ob tem pa pozabljamo na nego drevja in grmičevja, ki smo ga morda posadili sami, ali pa je na našem vrtu že od nekdaj. Čeprav so drevesa na pogled močna in ne zahtevajo veliko pozornosti, jim je vsaj dvakrat na leto treba posvetiti malce več časa in nege. Tako bo drevje zdravo, mi pa bomo zadovoljni s pridelkom. Nekaj osnovnih napotkov smo povzeli po priročniku Praktično sadjarstvo avtorja Antona Flega.

Spoznajte drevo in njegove značilnosti Vsako drevo je sestavljeno iz nadzemnega in podzemnega dela, vsak posamezni del pa ima svojo nalogo, ki je pomembna za življenje drevesa, njegovo prehranjevanje, rast in razmnoževanje. Drevo je torej sestavljeno iz korenin, debla, vej, listov in popkov. Če drevo posadimo kot mladiko, se moramo zavedati, da bo potrebovalo kar nekaj let, da bo se bo dovolj razvilo in bomo lahko pričakovali prve sadeže. V tem obdobju drevo bujno raste, razširja svoje veje in ima mnogo novih poganjkov, zato moramo s skrbno načrtovanim obrezovanjem sproti odstranjevati odvečne veje, da bo drevo dobilo lepo obliko in pogoje za razvoj krošnje.

Z obrezovanjem torej dosežemo dvoje:

• oblikujemo drevo, s tem začnemo že takoj, ko drevo posadimo, oziroma že v drevesnici in • uravnavamo pogoje, ki jih posamezni deli drevesa potrebujejo za učinkovito delovanje in s tem urejamo razporeditev hranilnih snovi znotraj drevesa.

Pomladno, poletno in jesensko obrezovanje drevja Po zimskem mirovanju, ko drevje počiva, se že februarja spet začne nov cikel rasti. Poleti je obrezovanje bolj učinkovito, saj se rane hitreje celijo, drevje pa ima boljše pogoje za rast kot v hladnem obdobju leta, kljub temu pa se mnogo sadjarjev raje odloča za poznojesensko rez, saj je takrat zaradi odpadlega listja delo preglednejše. Drevja ne smemo obrezovati pri temperaturi, nižji od 8 stopinj Celzija, saj takrat lez na prerezu popoka, rane pa se težko zacelijo. Drevesa je zato najbolj smotrno obrezovati zgodaj spomladi , ko že mine nevarnost hujšega mraza in pozebe. Nikakor pa ne obrezujte pozno spomladi, saj je takrat drevje v polnem življenju, po njem se pretakajo sokovi, popki se napenjajo, drevo pa začne odganjati.

Kako obrezujemo? Prikrajšujemo tako, da z rezom odstranimo del drevesnega organa in s tem preostali del prisilimo, da ustvari nov prirastek. Obrezovanje torej pospeši rast lesa.

Poznamo tri vrste skrajševanja: za oblikovanje vrha, za uravnavanje rodovitnosti in za pomlajevanje. Takoj po sajenju začnemo drevesu oblikovati vrh – priporočena je krošnja s 5–9 glavnimi ogrodnimi vejami, ki morajo biti dovolj močne, da bodo lahko nosile težo sadja. Glavne veje morajo biti pravilno razporejene, saj vsaka zase potrebuje dovolj zraka in sonca.

Pri starejših in že izoblikovanih drevesih se obrezovanje ne konča. Ogrodne veje postanejo slabotne in suhe, zato rodovitnost drevesa podaljšamo tako, da odstranimo viseče dele vej, okostenele vejne vrhove, s čimer pospešimo rast mladega lesa.