Petek, 9. 7. 2010, 8.41
8 mesecev, 3 tedne
Pridih Mediterana na domačem vrtu
Po dopustovanju v vročih sredozemskih krajih kar ne moremo pozabiti na vse, kar smo doživljali med počitnicami; sonce, morje in zrak, napojen z vonjavami.
Zato bi radi nekaj tega prinesli tudi v naš vrt, na teraso ali balkon, kjer bomo lahko ob toplih večerih podoživljali minule dogodke. Zadeva sploh ni neizvedljiva, saj obstaja kar nekaj rastlinskih vrst, ki bodo lepo uspevale tudi v celinskem podnebju. Za tiste bolj občutljive pa si bomo omislili lične posode, ki jih bomo pred zimo skupaj s posajenimi rastlinami prestavili v varne notranje prostore.
Kombiniranje obeh je osnova za oblikovanje sredozemskega motiva. S položenim naravnim kamnom in lepo oblikovanimi ploščami iz najrazličnejših materialov bodo ustvarjeni temelji za sajenje rastlin, ki so vajene takšnih kombinacij. Tudi v prostoru med ploščami se lahko razrastejo nizke dišavnice, ki nas bodo vsakič, ko bomo med hojo dregnili vanje, opozorile nase z značilnimi vonjavami.
Ne samo videz, predvsem vonjave so tiste, ki nas bodo, ko zapremo oči, ponesle v Provanso, na otok Hvar ali drugam, za kar pa bodo poskrbele značilne rastline teh krajev, kot so sivka, rožmarin, timijan in druge. Morda moč njihovega vonja le ne bo tolikšna kot na vročem sredozemskem soncu, pa nič za to. Posadili jih bomo tja, kjer se največ zadržujemo, saj bomo samo tako lahko kar najbolj občutili njihovo čarobnost.
Sivka je ena izmed tistih, ki prezimi tudi v celinski Sloveniji, izbiramo pa lahko med tistimi s klasično modrimi cvetovi, belimi in rožnatimi. Kombinacija z različnimi barvami je lahko zelo zanimiva pri oblikovanju dišeče žive meje. Rožmarin bomo posadili v posodo, ki jo lahko zakopljemo v zemljo, da ga lahko kasneje pred zimo prestavimo v notranje prostore, ali pa mu izberemo lep lonec in postavimo na teraso. Na apnenih tleh bo sicer manjši, zato pa bodo njegovi poganjki bolj dišeči. Takšno rastišče lahko pripravimo iz navadne prsti z dodajanjem jajčnih lupin in lesnega pepela. Timijan pa lahko sadimo na prostem, saj dobro prezimi. Nizki lepo oblikovani grmički so lepi, še posebej ob cvetenju. Lepo bo uspeval tudi v razpokah med kamni in drugje, kjer so pogoji za rast nekoliko slabši, predvsem zaradi revnega in suhega rastišča. Zanimivo pa je, da so ravno v takšnem rastnem okolju njegove dišave najmočnejše.
Oleandri, bugenvileje, citrusi, oljke; vse te rastline imamo prav tako lahko na našem vrtu, četudi ne bi preživele nizkih zimskih temperatur. Seveda jih moramo posaditi v posode, ki bodo skupaj z rastlinami krasile vhod, teraso, balkon in druge prostore. Citrusi pa nas bodo razveseljevali z dišečimi cvetovi in plodovi, polnimi zdravja.
Pričarajmo si košček Mediterana kar doma, s pravimi rastlinami na pravem mestu.