Peteršilj, dišavnica za boljšo koncentracijo

Peteršilj, začimba brez izrazitega vonja in okusa, je ena od najbolj uporabnih vrtnih dišavnic. Poda se k številnim drugim začimbam, še posebej dobro se ujema s česnom in drobnjakom. Poznamo pa ga kot spremljevalca različnih mesnih in zelenjavnih jedi. Obare, enolončnice, jajčne jedi, solate, ribe, gobe in različne mesne jedi bodo veliko bolj okusne s sesekljanim peteršiljem. Tega dodajte proti koncu kuhanja ali potresite že po pripravljenih jedeh, tako boste ohranili največ okusa in njegovih blagodejnih učinkov.

Eden najmočnejših antioksidantov Peteršilj velja za enega najmočnejših antioksidantov, pri raku učinkuje kot naravni kemoterapevtik. Je tudi odličen čistilec telesa, saj pospešuje odvajanje vode iz telesa in s tem tudi izločanje strupov.

Čaj iz njegovih semen ali sok iz korenin sta uspešna pri blaženju krčev v črevesju, preprečujeta vrenje v drobovju, ugodno vplivata na jetra, ledvice in mehur. Pomagata tudi pri diabetesu, artritisu, revmi in putiki. Pospešujeta celjenje razjed in pomagata pri boljši koncentraciji.

Foto: Pixabay

Peteršilj vsebuje vitamine A, B1, B6, C, E in mineralne snovi, kot so železo, kalcij, magnezij, mangan in fosfor.

Kako raste peteršilj? Za peteršilj je pomembna vlažna zemlja. Lahko ga gojimo na vrtu, balkonu ali v lončkih v stanovanju. Pomladanska setev na vrtu naj bo na senčni strani, pozno poleti pa začimbo posadimo na bolj sončna mesta.

Dišavnico lahko sejemo od aprila dalje, to pa v časovnih presledkih lahko ponavljamo vse do avgusta.