Pergola – zaščita terase pred pogledi in soncem

Pergole, ute in latniki so arhitektonski vrtni elementi, ki ločujejo ali povezujejo dele vrta. Pri nas jih v večini primerov postavimo tam, kjer želimo imeti senčen prostor za sedenje, ki je zaščiten pred vetrom ter pogledi sosedov in mimoidočih. Pergole in iz njih izpeljane lesene konstrukcije pa lahko služijo tudi kot streha za avto ali prostor za spravljanje koles in drugih stvari.

Dobro razmislite, kam boste postavili pergolo, saj bo ta s svojo senco postala osrednji kotiček za sprostitev in uživanje – primerni so mirni vrtni predeli ter kotički, kamor vodi vrtna pot in od koder je lep razgled na vrt in hišo. Premisliti pa je potrebno tudi o oblikovni zasnovi pergole. Pomembno je, da se tako po slogu kot po gradivih čim bolj ujema z bližnjo okolico.

Postavitev pergole

V večjih vrtnarskih centrih prodajajo že pripravljene sestavljive pergole, ki jih lahko postavite kar sami. Pergola naj bi bila visoka vsaj 2,5 m, da lahko ljudje pod njo neovirano hodijo tudi takrat, ko je prekrita z rastlinami.

Če vas skrbi stabilnost pergole, lahko na betonsko podnožje postavite stebre.

Najprej postavite končne stebre in nato še preostale, nazadnje pa nanje pritrdite vse prečne trame in druge opornike.

Izbira popenjavk

Če želite dolgo uživati v senci in lepoti popenjavk, potem izberite takšne, ki jim razmere v vašem vrtu najbolj ustrezajo. Spodaj je naštetih nekaj predlogov.

Jasminova troblja (Campsis radicans) Jasminovi troblji ustreza sončna do polsenčna lega in suho do vlažno rastišče. Cveti od julija do septembra z oranžnimi do svetlo oranžnimi cvetovi, ki so podobni trobenti.

Bršljan (Hedera helix) Zimzelene popenjavke, kot je recimo bršljan, lahko vaš vrt krasijo celo leto, a vedeti morate, da obstajajo različne sorte te rastline, zato vedno izberite takšno, ki tudi odrasla ne bo prevelika za vaš vrt. Bršljanu ustreza sončna, polsenčna in senčna lega ter suho do vlažno rastišče. Ima oprijemljive korenine, da se lahko vzpenja. Je prezimno trdna rastlina. Bršljan je idealna rastlina za prekrivanje tal ali zidov.

Navadna divja trta (Parthenocissus quinquefolia) Navadni divji trti ustreza sončna do polsenčna lega in vlažna tla. Cvetovi so manj vidni, bolj opazni so plodovi, ki so temno modre barve. Čez leto ima zelene liste, jeseni pa se listi obarvajo ognjeno rdeče. Navadna divja trta izvira iz severovzhodne Amerike.

Glicinija (Wisteria sinensis) Gliciniji ustreza sončna do polsenčna lega in vlažno rastišče. Cveti od maja do junija z vijoličnimi cvetovi. Socvetje je grozdasto. Je zmrzalno trdna rastlina, občutljiva je le na pozno zmrzal. Glicinija izvira s Kitajske.