Mikrostanovanja bodo zrasla tudi v Ljubljani

Sodobni demografski trendi kličejo po novih arhitekturnih rešitvah. Po cenovno dostopnejših stanovanjih manjših kvadratur bo v prihodnosti vse več povpraševanja, smernicam iz tujine pa se bomo, kot kaže, prilagodili tudi pri nas.

Trendu mikrostanovanj, ki jih pospešeno gradijo v tujini, se želi približati tudi slovenska prestolnica.

Do leta 2018 naj bi tako v stanovanjski soseski Rakova jelša na jugu Ljubljane zgradili stanovanjski kompleks z manjšimi bivalnimi enotami. Po prvih ocenah naj bi zgradili okrog 125 tovrstnih stanovanj.

Neprofitna stanovanja, namenjena mladim med 15. in 29. letom Javni stanovanjski sklad MOL pripravlja tudi razpis, s katerim bo neprofitna najemna stanovanja dodeljeval mladim med 15. in 29. letom. V to skupino uvrščajo samske, pare in mlade družine.

Pravilnik za dodeljevanje stanovanj mladim še ni pripravljen, a direktor sklada Sašo Rink napoveduje, da bodo v ta namen dodeljevali stanovanja manjših površin.

Različni tipi stanovanj za različne tipe najemnikov Na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) zagotavljajo različne tipe neprofitnih stanovanj in stanovanjskih stavb za različne skupine najemnikov.

Sašo Rink pojasnjuje, da potrebno velikost neprofitnih najemnih stanovanj glede na število družinskih članov predpisuje Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

Manjše bivalne enote kot začasna rešitev za socialno ogrožene Sklad dodeljuje tudi neprofitna stanovanja manjših velikosti kot bivalne enote za začasno nastanitev socialno ogroženih oseb ter družin v različnih življenjskih stiskah in ob nevšečnostih.

Tlorisna in tehnična zasnova tovrstnih enot se ne razlikuje od klasične stanovanjske enote (vsaka bivalna enota ima svoje sanitarije in mini kuhinjo), le površinski normativi zanje so bistveno manjši kot za običajna stanovanja.

Tudi dolgoročna stanovanjska politika Mestne občine Ljubljana zagotavlja pestro stanovanjsko preskrbo, zato JSS MOL v okviru projektov zagotavljanja novih stanovanj skrbi tudi za ponudbo manjših stanovanj. Je pa, kot pravi Rink, povpraševanje po teh stanovanjih veliko večje od finančnih možnosti za njihovo zagotavljanje.

Kako opremiti majhen dom?

Da je na majhni kvadraturi mogoče živeti razmeroma udobno, meni arhitektka Nina Štajner, a opozarja, da je pogoj za to "optimalna razporeditev opreme in veliko tolerance".

Arhitektka svetuje, da majhnega prostora ne pregrajujemo s fiksnimi stenami. Raje izberimo (pol)prosojne zaves, police ali zaslone, ki prostor razmejijo, a še vedno prepuščajo svetlobo. S tem prostora vizualno ne zmanjšamo.

Mikrostanovanja pravi hit v New Yorku Pred dvema letoma so v New Yorku razpisali arhitekturni natečaj za prva mestna mikrostanovanja: stanovanja manjših kvadratur, namenjena samskim Newyorčanom ali parom. V stanovanjski kompleks na vzhodni strani Manhattna, ki obsega 55 stanovanj, velikih od 24 do 33 kvadratnih metrov, naj bi se prvi najemniki lahko vselili že letos.

Kot poroča Business Insider, bodo stanovanjske enote opremljene s kuhinjo in kopalnico ter z veliko površinami za shranjevanje. V stanovanjski zgradbi bodo tudi kavarna, telovadnica, kolesarnica, pralnica, na strehi pa bodo uredili vrt za vse stanovalce. Mesečna najemnina bo znašala med 2.000 in 3.000 dolarji (oziroma med 1.880 in 2.820 evri).

Poskrbljeno tudi za samske Dunajčane

Mikrostanovanja za enega stanovalca gradijo tudi na Dunaju, kjer je 46 odstotkov gospodinjstev enočlanskih. Če bodo stanovanja v Ljubljani namenjena predvsem mladim do 29. leta starosti, pa bodo z mikrostanovanji na Dunaju podprli predvsem starejše občane. Poudarjajo tudi skupnostno bivanje, ki starostnikom daje občutek varnosti, je lani poudaril dunajski mestni minister za gradnjo Michael Ludwig.

164 stanovanjskih enot bo vseljivih leta 2017 ali 2018, projekt pa je vreden 23,2 milijona evrov. K temu bo mesto Dunaj prispevalo 8,8 milijona evrov.

Draga in prenaseljena azijska mesta stanovanjsko stisko rešujejo s kubusi

V Seulu bo kmalu zrasla nova zgradba z nič več kot 11 kvadratnih metrov velikimi garsonjerami in deljenimi skupnimi prostori za stanovalce, piše arhitekturni portal Archdaily.

Zgradba, ki je le ena od številnih načrtovanih za gradnjo v prihodnosti, spreminja razmerja med javnim in zasebnim, zaprtim in odprtim ter ustvarja nove možnosti za stike s sostanovalci.

Tak življenjski slog naj bi ustrezal predvsem mladim svobodnjakom in umetnikom ter tistim, ki večino časa preživijo na delu ali zunaj doma.