Kako prihodnost arhitekture vidijo Slovenci?

Bistvo arhitekture je, da riše mogočo boljšo prihodnost. Da razmišlja o družbenih, ekonomskih, tehnoloških in okoljskih okoliščinah bivanja, kar nato prevaja v oblikovanje, v prostor in prakso. Kakšna je tako v tem pogledu lahko prihodnost arhitekture in kako lahko odgovarja na izzive in probleme vsakdanjega življenja ter kako ga lahko tudi usmerja ter sooblikuje?

Na tak način je mogoče povzeti izhodiščna vprašanja vseevropske arhitekturne platforme Future Architecture, ki jo v sodelovanju s 14 evropskimi organizacijami zagnal ljubljanski Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

V okviru mednarodnega projekta so objavili mednarodni razpis za ideje o prihodnosti arhitekture. Na poziv za ideje je teh prispelo 291, pod zamisli pa se je podpisalo 524 ustvarjalcev in ustvarjalk iz 39 držav z vsega sveta.

Znan je izbor vizij o arhitekturi v prihodnosti Zbrane ideje so bile tako prvi korak na poti do premisleka in razprave o vlogi, pomenu in smeri arhitekture v prihodnosti. Naslednji pa izbira tistih, ki bodo sooblikovali nove vizije arhitekture ter sodelovali na razstavah in dogodkih muzejev in festivalov, članov platforme Future Architecture.

Med prejetimi idejami so tako člani platforme izbrali 24 arhitektov, oblikovalcev in umetnikov, ki bodo med 28. in 20. februarjem sodelovali na konferenci Matchmaking Conference. Na dogodku pa bodo še podrobneje predstavili svojo zamisel.

Javnost je glasovala za ... Do torka opolnoči je med idejami, predstavljenimi na spletni strani Future Architecture, za svojo izbranko lahko glasoval prav vsakdo. Kot pravijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, je z vseh koncev sveta glasovalo 9111 ljudi.

Splošna javnost je tako izbrala svojo najljubšo idejo, ki je Bringing Back the Social into the Cities, katere avtorica je Aleksandra Zarek iz Velike Britanije.

Slavljenje inovacij in eksperimentiranje "Glede na nabor idej in zanimanje splošne ter strokovne javnosti za platformo Prihodnost arhitekture imam zelo dober občutek, da to ne bo le projekt, ki bo uradno trajal dve leti, temveč bo za sabo pustil trajne in otipljive stvari," je prepričan Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in vodja platforme.

"S sodelovanjem institucij iz vse Evrope bomo izvedli program, ki bo z idejami mladih strokovnjakov prikazal izjemne in raznolike potenciale, ki jih ima arhitektura za našo prihodnost." Takšna, ki naj skuša podati odgovore na sodobne okoliščine in zahteve bivanja. Pri čemer uvaja in slavi inovacije ter eksperimentiranje, ki bo oblikovalo arhitekturo in mesta Evrope ter življenja v teh.