Sreda, 28. 10. 2020, 13.08
4 leta
Je ogrevanje hiše ali stanovanja na zemeljski plin varno in ekološko?
V skrbi za okolje se v zadnjem obdobju čedalje več posvečamo skrbni izbiri ogrevalnih sistemov in energentov, saj so nekateri za okolje bistveno bolj sprejemljivi od drugih, pa tudi kurilne naprave se po svoji učinkovitosti med seboj precej razlikujejo. S kurilnimi napravami, v katerih zgorevajo različna trdna, tekoča ali plinasta goriva, pridobivamo toploto. Naprave so sestavljene iz kurišč in dimnih vodov, skozi katere se odvajajo dimni plini iz stanovanjskega objekta. Med omenjene naprave prištevamo peči, kamine, štedilnike, toplovodne in kondenzacijske kotle ter podobno. Kaj torej izbrati, da bomo sledili sodobnim okoljskim standardom in svojim finančnim zmožnostim?
Kateri ogrevalni sistemi najbolj onesnažujejo?
Meritve zraka po Sloveniji kažejo, da je onesnaženost s prašnimi delci resna težava, ki se pojavlja vse leto. V kar dveh tretjinah individualnih kurilnih naprav v Sloveniji kurimo les, kar je eden od glavnih virov onesnaženja zraka. Količina prašnih delcev PM10 in PM2,5 (številki označujeta največjo velikost prašnih delcev v mikrometrih) naraste v obdobjih temperaturne inverzije, ki so ji izpostavljene slabo prevetrene kotline v notranjosti. Tako visok delež je posledica neustreznih kurilnih naprav (slabo vzdrževani, desetletja stari kotli za centralno ogrevanje, krušne peči, štedilniki na drva) in kurjenja vlažnih drv. Pri neučinkovitem gorenju se drva namreč dimijo, v ozračje ter na stene peči pa se odlagajo velike količine hlapnih snovi in saj, ki bi pri višji temperaturi zgorele v peči.
Za primerjavo smo zbrali podatke o tem, koliko trdnih delcev gre v zrak pri različnih vrstah goriva. Tukaj lahko jasno vidimo, kakšno prednost ima zemeljski plin.
|
Vrsta goriva |
Emisijski faktor delcev PM10 [g/GJ] |
|
zemeljski plin |
0,1 |
|
kurilno olje |
0,2 |
|
peleti |
30 |
|
leseni briketi |
32 |
|
drva |
50 |
|
premog |
85 |
|
sekanci |
90 |
|
drva – stara tehnologija |
400 |
Vir: www.nijz.si
Kateri ogrevalni sistemi povzročajo največ nesreč?
Vsak ogrevalni sistem mora biti ustrezno nameščen in vzdrževan, uporabljati pa ga je treba v skladu z navodili proizvajalca. Kljub temu pa se pri vsakem izmed njih lahko zgodijo neljubi dogodki ali celo nesreče.
Ogljikov monoksid je zelo strupen plin brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati. CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju kuriva in uhaja zlasti iz kurilnih naprav, ki zajemajo zrak, potreben za zgorevanje, iz prostora, kjer so vgrajene. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije se zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom vsako leto zdravi približno 50 ljudi, okoli 20 jih umre, je pa to eden od najpogostejših vzrokov smrti zaradi zastrupitve. Največkrat se to zgodi pri pečeh na trda goriva. Pri modernem kondenzacijskem plinskem kotlu pa se to ne more zgoditi, ker kondenzacijska peč za zgorevanje ne izrablja zraka iz prostora. Zrak za proces izgorevanja zajema od zunaj, zato vgradnja detektorja ogljikovega monoksida v primeru vgraditve plinske kondenzacijske peči ni potrebna, niti je ne predpisuje zakonodaja.
Druge pogoste nesreče so povezane z dimniškimi požari pri pečeh na drva oziroma lesno biomaso. Ti so posledica ogromne količine trdih delcev – saj, ki se naložijo na stene dimnika, s tem pa preprečujejo pravilno odvajanje plinov in dima. Zgodi se, da saje v dimniku zagorijo, požar pa se razširi po poslopju. Če izberemo ogrevanje z nizkimi izpusti, se izognemo tudi takim nevšečnostim.
Zakaj je zemeljski plin ekološko in finančno dobra izbira?
Zemeljski plin je energent, ki ima nizko ceno, ta je še dodatno v trendu večletnega upadanja z manjšimi nihanji. Vedno bolj pa je pomembna tudi cena naložbe v novo ogrevalno napravo. Poraba energije za ogrevanje se namreč zaradi izvedenih ukrepov učinkovite rabe energije (kot sta zamenjava oken, izvedba novega pročelja) in zaradi vedno bolj toplih zim vedno bolj znižuje. In zaradi tega niso pomembni samo stroški goriva pri obratovanju, ki se zaradi vedno manjše porabe znižujejo, ampak predvsem začetna naložba.
Naložba za vgradnjo plinskega kondenzacijskega kotla je zelo nizka in se giblje okoli tri tisoč evrov. Zaradi tega se naložba v plinski kotel povrne najhitreje od vseh ogrevalnih sistemov, v nekaterih primerih že v dveh letih. Po drugi strani ima zemeljski izjemno nizke vrednosti emisij CO2 in trdih delcev, kar pomeni, da je dobra izbira, tudi kar zadeva vpliv na okolje.
Kako izvedeti, ali svoj dom lahko ogrevate z zemeljskim plinom?
Priključitev na zemeljski plin je izvedljiva v 82 slovenskih občinah, ki imajo delujoče plinovodno omrežje. To s plinom oskrbuje že več kot 135 tisoč odjemalcev. Najelegantnejše je informacije o možnosti priklopa preveriti na spletni strani.
- Na zemljevidu poiščite svojo občino.
- S seznama izberite lokalnega operaterja (distributerja) zemeljskega plina.
- Operaterju pošljite povpraševanje.
Če v vaši občini priklop na zemeljski plin mogoč, potem vam svetujemo, da to tudi naredite, saj ima ta energent res zeleno prihodnost. Več informacij pa najdete na zemeljski-plin.si.
Naročnik oglasne vsebine je GIZ DZP.
