Četrtek, 17. 10. 2013, 14.14
6 let, 9 mesecev
Dunaj bo morda ostal brez Beethovnovega friza Gustava Klimta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Družina nekdanjega judovskega zbiratelja Ledererja zahteva vrnitev mojstrovine Gustava Klimta, ki jo je moral Lederer po drugi svetovni vojni pod prisilo prodati Avstriji.
Kot je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal odvetnik družine Marc Weber, so dediči zahtevo za vrnitev Beethovnovega friza naslovili na avstrijsko ministrstvo za kulturo. Na ministrstvu so po pisanju APA potrdili, da so zahtevo dedičev Ericha Ledererja prejeli.
Eden najbolj poznanih primerkov umetnosti secesije, 34 metrov dolg in dve metra visok Beethovnov friz, danes velja za eno najpomembnejših turističnih znamenitosti Dunaja. Ledererjevi dediči trdijo, da je Avstrija Ledererja prisilila, da ji je leta 1973 to umetniško delo prodal. V zameno za to mu je bilo dovoljeno, da je iz države odpeljal druga umetniška dela, ki so mu jih sicer nacisti sprva zasegli, a so mu bila vrnjena po drugi svetovni vojni, je poročal New York Times.
Friz, na katerem je umetnik upodobil človekovo iskanje sreče, je Lederer tedaj prodal za 15 milijonov avstrijskih šilingov (1,09 milijona evrov), v avkcijski hiši Christie's pa njegovo vrednost ocenjujejo na 25 milijonov evrov.
Spremembe v avstrijski restitucijski zakonodaji leta 2009 so omogočile, da lahko dediči zahtevajo vrnitev mojstrovin, je povedal Weber. "Po veljavni zakonodaji je mogoča vrnitev umetniških del, ki so bila državi prodana v procesih, povezanih s prepovedjo izvoza," je povedal za APA in dodal, da lahko Avstrija zdaj popravi krivico.
V dunajski galeriji Secesija, v kateri je freska razstavljena od leta 1985, so v izjavi za javnost zapisali, da je delo danes razstavljeno na mestu, na katerem ga je leta 1902, ko je bilo v tej galeriji prvič razstavljeno, predvidel umetnik. "Delo je lastnina Republike Avstrije in v galeriji Secesija delujemo na predpostavki, da je bilo pridobljeno zakonito," so zapisali.
Beethovnov friz – tako se imenuje, ker je umetnik navdih zanj našel v skladateljevi Deveti simfoniji – danes velja za eno od mojstrovin avstrijskega umetnika Gustava Klimta, ki je sicer širšemu občinstvu verjetno še bolj poznan po sliki Poljub.
Leta 2006 je bilo v središču restitucijskih zahtev poznano Klimtovo delo Portret Adele Bloch-Bauer, ki je bilo nato vrnjeno dedičem nekdanjih lastnikov.
