V obdobju, ko se vrstijo odrešilne gospodarske zgodbe iz več evropskih držav (tudi Slovenije), katerih najmanjši skupni imenovalec je prostitucija, nisem mogel mimo z njo tesno povezanega sociološkega koncepta – nezvestobe. Kje ga lomijo največ in kdo?
Zgodovine je konec
Zvestoba ima več oblik, a najbolj vzpostavljena je učeno imenovana monogamija – torej zveza z enim partnerjem naenkrat. Torej v določenem življenjskem obdobju, ne v dveh različnih urah v enem popoldnevu. Izvor te za precej ljudi bizarno omejene oblike sobivanja je po eni strani krščanski, po drugi strani antropološki – moški nismo želeli, da bi bile ženske nezveste, da bi lahko prepoznali vse svoje potomce.
A časi se spreminjajo in skoki (kot tudi preskoki in naskoki) čez plot so del kulturnega mainstreama. Praktično povsod.
Francoski predsedniki so pravi vzor
Podatki o spolni aktivnosti po različnih državah so slavno nekonsistentni, nepopolni in ponekod povsem odsotni. Nekateri povsem potrjujejo stereotipe. Tako je raziskava francoskega inštituta za javno mnenje pokazala, da je 55 odstotkov francoskih in italijanskih moških vsaj enkrat v življenju prevaralo svojo partnerico (oz. partnerja).
Raziskava med francoskimi (tako umrlimi kot še živimi) predsedniki niti ni potrebna, saj so na "čezplotnem" področju praktično stoodstotno učinkoviti. Pamela Druckerman je v svoji knjigi Lust in translation zapisala, da francoski sociologi to priljubljeno popoldansko aktivnost imenujejo "sočasno multipartnerstvo". Kako mehansko.
Počitek in mreženje
Indonezija, kjer vlada Koran in bi že zato pričakovali, da "čezplotne" akrobacije pravzaprav ne obstajajo, te v žargonu imenujejo "popoldanski počitek". Morda so hoteli navdih za svojo žlahtno ponudbo našli prav pri njih. V Nigeriji je čutiti poslovno plat, saj je splošno sprejet izraz "spolno mreženje" (sexual networking). Nekaj, kar se najbrž dogaja tudi na številnih konferencah, a tam brez sugestivne predpone (očitno ni več potrebna in se vsi razumejo).
Med kopico raziskav o občutljivi temi me je najbolj presenetila Južna Afrika, kjer poznajo različne stopnje nezvestobe. Razigrane moške namreč ločijo v dve ključni kategoriji: na moške, ki varajo, in moške, ki varajo vinjeni. Vprašanje ostaja, ali sta ti dve kategoriji zasnovani kot sistemsko opravičilo ženskam ali kot samoopravičilo za znižanje nočnih izbirnih kriterijev.
Moški kot žrtve
A moški so lahko tudi žrtve, ne le storilci. Včasih so lahko celo oboje hkrati. V Rusiji sta (med drugim) smrtno nevaren promet in pogosto popivanje tako znižala pričakovano življenjsko dobo za moške (na 59 let!!!), da se ženske okoli 40. leta skoraj po pravilu sestajajo s poročenimi moškimi. Ti so namreč še edini živi. Do 65. leta je v Rusiji zgolj še 46 moških na vsakih sto žensk. Domovi za ostarele za moške najbrž sploh ne obstajajo.
Nepazljivost se lahko maščuje
V grobem je sicer mogoče globalno sliko nezvestobe precej lepo ločiti. V razvitih in bogatih državah so moški praviloma bolj zvesti, saj so kazni razmeroma usodne. Samo enkratna nepazljivost oz. napačna presoja lahko pomeni izgubo zakona, dobršnega dela premoženja, skrbništva nad otroki, statusa in celo službe (če je bila presoja res popolnoma napačna in ste se zapletli s šefom oz. šefinjo).
V Sloveniji zaradi majhnosti obstajajo dodatni nemotivacijski učinki – smo tako majhni, da je skrivanje praktično nemogoče, z malo nerodnosti (in malce smole) pa se lahko znajdete na drugi strani plota s kakšnim (daljnim, a nič zato) sorodnikom oz. sorodnico. Božične večerje z razširjenim sorodstvom pač nikoli več ne bodo enake.
Afrika, meka nezvestobe
Po analogiji so v revnejših delih planeta bolj zveste ženske. Nič čudnega, saj jim za ta grob prekršek v Savdski Arabiji, Sudanu, Somaliji in Iranu grozi nič manj kot smrtna kazen. Ob tem so najbrž ekonomsko precej manj samostojne, razlog več za zakon brez nepotrebnih tveganj. In prav zato v nerazvitem svetu moški varajo najpogosteje. Podsaharska Afrika, kjer je poleg varanja logično izjemno razširjen tudi aids, je svetovni prvak v varanju.
V Togu je na primer v neki raziskavi kar 37 odstotkov moških odkrito priznalo, da so imeli samo v zadnjem leti vsaj enega vzporednega partnerja. Razmere v Kamerunu, Južni Afriki in Tanzaniji niso nič boljše. Avtorici zgoraj omenjene knjige je celo svetovalec za boj proti aidsu odkrito priznal, da ima poleg žene (jasno) še ljubico. In če smo navajeni, da so "naši" politiki, športniki in zvezdniki poskočni, kakšni so šele v Južni Afriki?
3
